Urgenca tik pred kolapsom

Ne glede na to, ali je kriza na tržaški urgenci posledica starih in slabih političnih izbir, ostaja krik osebja, ki se dnevno srečuje s kadrovskim pomanjkanjem v lokalnem zdravstvu, glasen. Sredin odgovor zdravstvenega podjetja Asugi na pismo, ki so ga zdravniki in drugi zdravstveni delavci naslovili javnosti in s katerim so izpostavili nevzdržno stanje, še ni pomiril duhov in vse kaže, da jih ne bo, dokler se ne bo stanje izboljšalo.

Generalni direktor Asugija Antonio Poggiana je namreč v sredo zagotovil, da se bo z ustanovitvijo novega teritorialnega koordinacijskega centra za zdravstvo in oskrbo (CUT - Centrale operativa teritoriale) stanje naglo izboljšalo. Poudaril je, da si podjetje prizadeva za posodobitev prostorov in storitev, priznal pa je, da je danes celoten postopek oskrbe zelo pomanjkljiv.

OSEM ZDRAVNIKOV ODHAJA

»Na tržaški urgenci je trenutno zaposlenih 27 zdravnikov,« je za Primorski dnevnik povedala Neva Lupinc, zdravnica urgentne medicine na Katinari in sindikalna predstavnica deželnega združenja anesteziologov in specialistov za reanimatologijo AROOI EMAC. »Ti zdravniki si delijo delo na urgenci 24 ur na dan,« je pojasnila. Direktor Poggiana je v sredo omenil, da je na urgenci zaposlenih 41 zdravnikov. Ta podatek pa poleg urgence zaobjema tudi urgentno medicino; to sta sicer dve ločeni okolji, ki delujeta pod istim naslovom. V tretjem nadstropju je kot rečeno zaposlenih manj kot 30 zdravnikov, ki pa niso vsi redno prisotni. Nekaj jih je na porodniškem, nekaj na bolniškem dopustu.

»Ampak težava ni le v tem, da nas je premalo. Že več kot eno leto opozarjamo na številne pomanjkljivosti in probleme, ki nam ne dovoljujejo optimalnega opravljanja dela,« je nadaljevala sindikalna predstavnica, »oddelek ni več samo eden, saj smo v naših prostorih morali ustvariti pogoje za novo storitev, ki ne spada v urgenco«. Zdravnica je pojasnila, da bi morala urgenca nuditi prvo pomoč pacientom in jih nato predati v druge roke, ko je to potrebno. Drugih rok, ki bi nemudoma sprejele bolnika, pa ni. Prostora in osebja na drugih bolnišniških oddelkih je premalo. Zato so v tretjem nadstropju primorani skrbeti za vse tiste bolnike, ki ostajajo na urgenci, kljub temu, da bi bila njihova oskrba v pristojnosti drugih oddelkov.

»Ob vsaki dnevni izmeni dežura pet zdravnikov, ki bi se morali ukvarjati samo z urgentno medicino. Dva od petih pa sta že dalj časa primorana skrbeti za paciente, ki pri nas ostajajo tudi več kot teden dni.« Nočno izmeno si delijo trije zdravniki, kljub temu, da je na urgenci vseskozi najmanj 50 pacientov, ki potrebuje pomoč. Večkrat na triažna vrata potrkajo brezdomci in vinjeni ljudje, katerim ni enostavno nuditi pomoč. Čez noč pa se marsikateri starejši bolnik razburi, ker ne prepozna okolja in pri sebi nima svojih sorodnikov.

»O težavah, s katerimi se soočamo, smo se večkrat pogovarjali z vodstvom. Na zadnjem srečanju smo pred dvema tednoma ponovno izpostavili kritično stanje,« je pristavila zdravnica. Tišina vodstva je dala povod za odprto pismo, ki je javnost opozorilo na to nevzdržno stanje. »Zdravniki na urgenci opravljamo točno določene naloge.

Oskrba, s katero smo se primorani ukvarjati že preveč časa, ne spada v našo specializacijo. Žal smo tik pred kolapsom, saj se bomo v prihodnjih mesecih soočali z novo krizo. Z oddelka odhaja kar osem zdravnikov,« je dodala, »ko smo že tako podhranjeni«. Tudi medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in negovalcev je premalo.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.