Sreda, 12 junij 2024
Iskanje

V Banki Italije prisluhnili razlagi slovenske vodičke

Spomladanski dnevi sklada za okolje FAI

Trst |
26. mar. 2023 | 7:50
Dark Theme

Spomladanski dnevi sklada za okolje FAI so morda edina priložnost, ki jo imajo ljubitelji kulturnega in arhitektonskega bogastva, da obiščejo javnosti običajno nedostopne kraje. Včeraj in danes je na italijanskem polotoku na ogled kar 750 znamenitosti v 400 mestih oz. vaseh. Velika večina terminov je bilo že zdavnaj zapolnjenih tudi v Trstu, kjer so lokalni predstavniki sklada organizirali vodene oglede tržaškega konservatorija Giuseppe Tartini v Ulici Ghega in Banke Italije na nabrežju. Slednjo smo včeraj obiskali s slovensko skupino, ki jo je vodila prostovoljka Tereza Stavar.

Pred vstopom v banko je treba pod detektor kovin; ogledi potekajo pod diskretnim nadzorom osebja in karabinjerjev. V kleteh banke hranijo večjo vsoto gotovine in vrednostnih papirjev. Kdor se namreč obrne do banke, potrebuje menjavo denarja, upravljanje vrednostnih papirjev in podobne storitve. Banka Italija, ki je nastala leta 1893, je leta 1999 prestopila v Evrosistem. Trenutno zaposluje 6800 ljudi in ima eno podružnico v vsaki italijanski deželi.

Tržaška podružnica pa ima nedvomno zanimivejšo zgodbo, saj je do leta 1918 tu domovala Avstro-ogrska banka. »Prva tržaška podružnica Avsto-ogrske banke je imela nekaj sob v palači Carciotti, a je potrebovala samostojne prostore in se je zato selila v Ulico Galatti, kjer je danes stranski vhod banke,« je obiskovalcem pojasnila Tereza Stavar, »šele po prihodu Banke Italije po prvi svetovni vojni so se odločili za nakup 1800 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem so uredili novo banko ter 17 stanovanj za osebje.«

Zaradi bližine morja so vse blagajne in urade uredili v prvem oz. drugem nadstropju, da bi se izognili poplavam. Tudi veža je sicer precej višja od vhodnih vrat in ceste.

Berlamov stil je v prostorih razpoznaven. Monumentalno marmornato stopnišče, ki vodi v glavno halo in v druge prostore, je togo in strogo, kot je bila običajno v prvih desetletjih preteklega stoletja, na meji neoklasicističnega okusa, ponekod secesijskega, in z elementi, ki se jasno sklicujejo na lokalno vsakdanje življenje.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava