Torek, 16 avgust 2022
Iskanje

Vlak spomina v drugačni obliki

Za šole so priredili »razpršeno potovanje« skozi vrsto ključnih simbolnih krajev, med katerimi je bila tudi Rižarna

Trst |
28. jan. 2022 | 16:34
Dark Theme

Vlak spomina, s katerim so vrsto let številni dijaki višjih srednjih šol odpotovali v nacistično uničevalno taborišče Auschwitz-Birkenau, je danes, dan po dnevu spomina na žrtve holokavsta spet zapeljal. Projekt italijanskega ministrstva za izobraževanje je tokrat zaživel v drugačni obliki. Za šole so priredili »razpršeno potovanje« skozi vrsto ključnih simbolnih krajev, med katerimi je bila tudi Rižarna.

?wmode=transparent&controls=2&showinfo=0&theme=light">

Predstavniki oblasti, posameznih judovskih skupnosti, organizacij, ki skrbijo za negovanje spomina in še zadnji preživeli oziroma njihovi družinski člani so se na daljavo sočasno povezali še s taborišča Fossoli – kjer sta bila navzoča tudi minister za izobraževanje Patrizio Bianchi in predsednica italijanske zveze judovskih skupnosti Noemi Di Segni – prvega perona železniške postaje Tiburtina v Rimu, od koder so vlaki peljali deportirance smrti naproti, muzeja šoe v Milanu in državnega muzeja italijanskih Judov in šoe (MEIS) v Ferrari.

Večina mladih je dogajanje neposredno spremljala po spletu, nekateri pa so bili navzoči tudi na posameznih prizoriščih. V Rižarni je denimo zgodovinar Tristano Matta, ki je tudi povezoval tržaški program, sprejel manjšo delegacijo nižje srednje šole Lionello Stock.

Predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Ksenija Dobrila in Walter Bandelj sta se v daljšem govoru spomnila, da je bilo 63.000 Slovencev zaprtih v koncentracijskih taboriščih (FOTODAMJ@N)
Predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Ksenija Dobrila in Walter Bandelj sta se v daljšem govoru spomnila, da je bilo 63.000 Slovencev zaprtih v koncentracijskih taboriščih (FOTODAMJ@N)

Šolska mladina je lahko prisluhnila tudi slovenski zgodbi trpljenja v času fašizma in nacizma. Predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Ksenija Dobrila in Walter Bandelj sta v daljšem govoru, ki ga je prebrala prva izmed dveh, spomnila, da je bilo 63.000 Slovencev zaprtih v koncentracijskih taboriščih. Od teh se jih 12.000 ni nikoli vrnilo domov, prisilno delo in nečloveške razmere so mnogim stale življenje. Na Rab, kjer je umrlo 34 odstotkov deportirancev, so v glavnem deportirali slovenske ljudi, je povzela. »Se poglobiti v zgodovino in ponovno podoživeti preteklost pomeni kulturno in človeško rasti. Angažiranost, znanje, poglobitev in empatija nas ščitijo pred sovraštvom in brezbrižnostjo,« je bila v imenu obeh z mislijo uprta v prihodnost.

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava