Nedelja, 04 december 2022
Iskanje

Z grmičevjem poraščen kos domače zgodovine

Potoki in nekdanja pralnica v Ulici dei Moreri

Rojan |
12. nov. 2020 | 9:25
Dark Theme

V času pandemije pridobijo higienske razmere, v katerih živimo, ključno vlogo. Dnevno čiščenje, dezinfekcija površin in pranje perila zasedejo dober del dneva, predvsem v številčnih družinah. Na katero pandemijo pa se nanašamo? Podobno kot ob letošnjem izbruhu novega koronavirusa, so prebivalci Trsta in okolice doživeli epidemijo ob koncu devetnajstega stoletja, ko je v mestu, predmestju in vaseh razsajala kolera.

Prav takrat se je v vrstah občinskega sveta porodila zamisel, da bi v Ulici Moreri v Rojanu zgradili pralnico, saj so perice že redno zahajale k Potočiču, kjer so pozimi prale v tekoči vodi, poleti pa, ko je bil potok osušen, namakale perilo v stoječih, velikokrat gnojnih vodah, idealnem življenjskem okolju za bakterije in viruse.

Potrebo po ureditvi pralnice v Rojanu, kot tudi v drugih obrobnih četrtih in vaseh, so takrat izrazili tudi prebivalci položnih delov Rojana (kot tudi v drugih predelih mesta), saj so ženske v višjih predelih četrti po pranju perila zlile umazano vodo na cesto. To je v nižinah večkrat povzročilo manjše poplave, širjenje smrada, predvsem pa številnih bolezni – v osemdesetih letih devetnajstega stoletja, kot rečeno, kolere. Prav Rojan je bil eno izmed najbolj prizadetih območij, kjer je bolezen terjala veliko število življenj.

Nekdanja pralnica v Ul. Moreri (FOTODAMJ@N)
Nekdanja pralnica v Ul. Moreri (FOTODAMJ@N)

OBČINSKI SVET LETA 1893

Slovenski občinski svetnik Francesco Dollenz (Dolenc) si je prizadeval za postavitev javnih pralnic v slovenskih predmestjih. Iz zapisnika občinskega sveta, ki je zasedal novembra 1893, je razbrati njegov poseg: »Nujno bi se moralo postaviti javno pralnico v predmestno četrt Rojana, natančneje v t. i. Ul. Moreri. Te bi se lahko posluževali različni ljudje, ki živijo v bližini: kmetje iz bližnjih vasi, tako imenovanih Ferlugov, Škalašante, del Grete, nenazadnje pa tudi vsi tisti prebivalci, ki so si postavili hiše vzdolž Ulice Moreri. Razlogi, ki me silijo k temu, da omenjam tudi četrti okraj, so precej resni. Naše žene s podeželja hodijo prat perilo (kot vsi vedo, prav gotovo ne čisto) k bližnjemu potoku vzdolž Ulice Moreri.

Potočič (FOTODAMJ@N)
Potočič (FOTODAMJ@N)

MARTEŽIN, ROJAN, POTOČIČ IN ...

Okrog potokov se je torej veliko dogajalo. Na Ulici Moreri je nekoč raslo dvanajst košatih murv, po katerih je cesta dobila svoje ime. Ob njej se odpira dolina, v katero so iz Zgornjega Rojana pritekali štirje potoki, ki še danes skriti šumijo pod Rojanom. Njihova imena so v času fašističnega poitalijančevanja doživela spremembo, saj so dokazovala, da je bilo območje naseljeno pretežno s Slovenci.

DO PRALNICE, A NE OD PIŠČANCEV

Na danes redko poseljenem območju je Slovencev žal vedno manj, vsi pa vedo, da se ob rojanskih potokih pod bujnim grmičevjem dobesedno skriva nekdanja podzemna pralnica, katero je še pred tridesetimi leti nekdo uporabljal.

Zaradi težkega dostopa in hitre industrializacije se je pralnica v drugi polovici minulega stoletja izpraznila. Zelo aktivna tudi do sedemdesetih in osemdesetih let je v Trstu bila le pralnica pri Sv. Jakobu, ki je slovela po moderni opremi in velikosti. Rojanska mala kamnita hišica je počasi izginila pod grmovjem.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava