Za prekomerno razmnoževanje glodavcev kriv človek

Podgane v urbanem okolju že zdavnaj nimajo več naravnih plenilcev. Nekoč, še zlasti v predmestju, je za ravnovesje prisotnosti živalskih vrst v mestu skrbela mačka, kateri se danes ne da loviti, saj ima med dvonožci veliko oboževalcev, ki ji priskrbijo čisto dovolj hrane za vsak obed. Tudi glodavcem sicer, ki se lahko z ostanki hrane pošteno nahranijo. Navadno živijo v podzemlju, vse pogosteje pa si ustvarijo gnezdo na površju.

V Trstu so povsod razširjene. Mesto ob morju, kjer je veliko gradbišč in so smetnjaki odkriti, je zanje idealno okolje. »Tudi v tem primeru je za njihovo razmnoževanje kriv človek. Tako kot galebi,« je za Primorski dnevnik povedala predsednica in prostovoljka zavetišča Oasi tržaškega združenja za zaščito živali ENPA Patrizia Bufo, »so tudi podgane vsejede živali, ki so se prilagodile naši hrani, saj je povsod in vedno dostopna. Njihov supermarket so naši smetnjaki, večinoma odkriti in polni ostankov. Človeška hrana pa je obdelana in v živalih, ki jo redno uživajo, povzroči hormonske spremembe in posledice v vedenju.« Edini plenilec, ki bi po mnenju predsednice lahko spodil podgane, so ptice ujede, ki pa se ne spuščajo v mesto in raje lovijo miši ali druge manjše živali po Krasu.

Za naraščajočim številom podgan v gosto naseljenem območju stoji torej človek s svojimi navadami.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.