BOKSARSKA VREČA: Zakaj zahtevati več od sebe?

Tudi najbolj kritični nasprotniki univerzitetnega študija priznajo, da nekateri poklici zahtevajo študijsko obdobje: medicina, pravo, inženirstvo. Za vse ostalo pa lahko poskrbiš sam. Te zanima literatura? Prebiraj knjige. Te zanima filozofija? Prebiraj knjige. Zgodovina? Knjige. Zakaj bi plačal študij, če z manj denarja odneseš več?

Marsikdo je po spletu srečal pripadnike tega prepričanja, ki gredo tako daleč, da postavijo pod vprašaj celotno šolanje. Sem spadajo predvsem guruji hitrega bogatenja, ki ponavljajo, da »univerzitetni tip znanja ni več primeren za današnji čas«.

S študijem ne posluješ, nimaš še nikakršnega zaslužka, predvsem v letih, ko imaš največ energije. Edina pot do razkošja je spreminjanje želja v akcije. Knjige ti ponudijo orodje, da lahko dosežeš življenje svojih sanj. Zato ne hodi na univerzo, delaj vse sam, spoznavaj ljudi, ki so določene stvari že dosegli. Trdijo guruji.

V taki družbi mi je zato težko odgovarjati na vprašanje: »Kaj bi ti svetoval kot študij?« Vprašanje mi zadnje čase postavlja precej pripadnikov mlajše generacije, in to ne samo iz naših krajev. Zakaj ta vprašanja postavljajo meni, ne vem.

Osebno sem zadovoljen s svojimi študijskimi izbirami, čeprav sem globoko razočaran nad humanističnimi vedami. Ko sem se pred par leti vrnil na univerzo, sem našel neko prašno in avtoreferenčno vrtičkarsko druščino. Borba je za vsako fusnoto, zakopljejo se v specializirana področja, kot bi bili krti. Naj svetujem tako obzorje?

Pojdimo korak nazaj. Kaj pomeni imeti študij oziroma »znanje« za današnji čas? Najprej je treba definirati to obdobje, naš čas. Dober opis nam je posredoval Svetovni gospodarski forum v Davosu. Forum potrjuje dokončen konec dobe pred pandemijo in nakazuje nov gospodarski red, ki ga zaznamujeta razdrobljenost in negotovost. Voditelji ključnih finančnih institucij poudarjajo nujnost odpornosti, strateške avtonomije in diverzifikacije trgovine za soočanje s krhkostjo globalnega sistema. Glavni izzivi ostajajo vpliv umetne inteligence na trg dela in socialna neenakost, nujnost novih regulacij ter upravljanje svetovnega javnega dolga, ki je dosegel rekordne ravni.

Naš čas je: kompleksen, kaotičen, negotov in napet. Zato je moj odgovor na vprašanje, kaj bi naredil, če bi moral danes izbrati študij ali ne-študij, sledeč: ustvaril bi si kompleksno strukturo študija, ki me nauči preboleti napete trenutke, ko se počutim negotovega, ker je vse kaotično.

Osebno bi se vpisal na dve popolnoma nasprotni fakulteti: znanstveno in humanistično. S tem bi širil tudi polje poznanstev in novih prijateljstev. Mešal bi zelo drzna polja: medicino in filozofijo, biologijo in zgodovino umetnosti, fiziko in zgodovino. Svet, ki nas čaka, ne bo enostavnejši. Zato bo treba vedeti čim več. Čas vrtičkarjev je mimo, ker potrebujemo obsežne glave. Jasno se kaže, da družbe ne bomo spremenili iz političnih vrst, ker so interesi za vso »demokratično« mašinerijo, kot jo poznamo danes, preveliki, da bi se ukrepalo. Zato imajo mladi (in po mojem tudi manj mladi, a o tem kdaj drugič) možnost pretresti družbo s širokim znanjem. Taka družba bi spravila v škripce tudi zaprašene kadre, ki bi imeli težave sprejeti tako razvejano znanje.

Kdorkoli misli, da bi tako gojili povprečje, se zelo moti. Ravno trenutna sektorialnost je tista, ki ne zna prebiti površinskosti sedanje družbe, tudi zato, ker vsak predalček komunicira sam s sabo. Premalo komunikacije je med znanostmi. Spominjam se knjig Georgea Steinerja, ki je navdušeno pozdravljal čase, ko je na univerzi imel soseda matematika ali biologa, ki sta se zanimala za klasične jezike ali sodobnejšo filozofijo.

Kdor bo objemal idejo širine, bo lažje sprejel nepričakovane spremembe.

Kristalina Georgieva je izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada. V Davosu je trdila, da moramo na današnji čas gledati kot na trenutek v filmu Čarovnik iz Oza, ko nismo več v svetu, ki ga poznamo (v filmu nismo več v Kansasu). Poti nazaj ni. Zdaj smo v kraju, ki ga naše zmogljivosti težko opišejo in dojamejo.

Zato vsem, ki ne vedo, kaj bi študirali, svetujem, naj se vržejo v bazen kompleksnosti, ker ni magične študijske smeri, ki bi karkoli zagotavljala. Trenutno je treba od sebe zahtevati več, ne manj.

Kdor trdi, da je znanje izguba časa, dela vse, da ohranja moč nad vami.