Prijava
Dark Theme
Predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni je v torek ironično pokomentirala izid nedeljskih in ponedeljkovih občinskih volitev. »Tudi danes je propad desne sredine preložen na jutri,» je zapisala na družbenem omrežju.
V mislih je imela, bržda, zmago desnosredinskega kandidata Simoneja Venturinija v Benetkah. V brk napovedim je postal župan.
Meloni mu je takoj telefonsko čestitala in obljubila: »Kmalu te bom obiskala v Benetkah.«
Verjetno je tudi njo Venturinijeva zmaga presenetila, sicer bi ga prišla obiskat že med volilno kampanjo, da bi ga s svojo prisotnostjo podprla in ga spodbudila v tekmi za županski stolček. A morda, tako namigujejo zlobneži, se je takrat izognila Benetkam, da ne bi njenega prihoda enačili z morebitnim porazom desnosredinskega kandidata.
Če se Giorgia Meloni po volitvah v mestu na lagunah smeje, se taista Giorgia na območju pod Vezuvom trese. V številnih tamkajšnjih občinah je njeno stranko Bratov Italije prizadejal prav uničujoč politični potres.
Kampanija je bila za desnosredinsko koalicijo že ob marčevskem referendumu o sodni reformi usodna. »Ne« je prevladal z več kot 65 odstotki glasov. V pokrajini Neapelj se je proti reformi pravosodnega ministra Carla Nordia izreklo kar 72 odstotkov volivcev.
Časi, ko je Melonijin duhovni oče Giorgio Almirante med volilno kampanjo junija 1979 na shodu na osrednjem neapeljskem Trgu Plebiscito zbral »200.000 ljudi« - kot je pisalo na plakatih, ki so jih tržaški mladci Fronte della gioventù v tistih dneh nezakonito nalepili po mestnih ulicah -, so, sodeč po rezultatih zadnjih občinskih volitev, mimo.
Najbolj zgovoren je primer občine Portici. Bratje Italije so se predstavili z lastno kandidatko. Ione Abbatangelo je prejela vsega 1,23 odstotka glasov, stranka Bratov Italije še manj. Manj kot odstotek, točneje 0,98 odstotka (!).
V drugi tamkajšnji občini je bil poraz stranke sester Meloni še bolj pekoč. Kandidat leve sredine Michele Carbone je prejel kar 87,67 odstotka glasov. («Zmagal je z bolgarsko večino,» bi tolikšen uspeh poimenoval tržaški postfašist Roberto Menia ...) Bratje Italije so s kandidatom Mauriziom Brunom dosegli vsega 1,23 odstotka, to je polovico manj kot Roberto Galdieri, ki je s podporo stranke generala Vannaccija prepričal 2,4 odstotka volivcev.
V občini Afragola, fevdu ligaške državne sekretarke za odnose s parlamentom Pine Castiello, kjer je imela desna sredina eno od svojih kampanijskih trdnjav, so Bratje Italije s 3,88 odstotka glasov zaostali ne le za strankama Naprej, Italija in Ligo, temveč tudi za številnimi drugimi občanskimi listami.
Zapisati, da so Bratje Italije v Kampaniji stranka sester Meloni, ni iz trte izvito.
Celotno volilno kampanjo je vodila sestra Arianna. Prijateljico, poslanko Marto Schifone, je izbrala za pokrajinsko komisarko stranke v Neaplju in požegnala strankinega županskega kandidata v Ercolanu, Luciana Schifoneja, Martinega očeta. Bratje Italije so se v Ercolanu pogreznili kot Ercolano po znanem potresu: prejeli so vsega 2,88 odstotka glasov.
Nekdanji kulturni minister Gennaro Sangiuliano, imenu navkljub, v občinah okrog Neaplja ni storil čudeža, čeprav se je v volilni kampanji močno angažiral. Sad njegovega »truda« je bil sledeč: v Arzanu so Bratje Italije prejeli 8 odstotkov glasov, v Mugnanu 4,82 odstotka. V tistih občinah ostaja vsedržavni odstotek stranke Bratov Italije (okrog 28 %) ... pobožna želja. Sangiulianov katastrofalni »trud« bo vsekakor poplačan: postal bo vodja desnosredinske opozicije v kampanijskem deželnem svetu.
Marsikdo bo imel kak pomislek nad primerjavo med za vladno koalicijo zmagoslavnimi občinskimi volitvami v Benetkah in sicer pekočimi porazi v majhnih občinah v Kampaniji. S političnega vidika bo pomislek gotovo obveljal. S številčnega ne. Kajti: občina Benetke šteje kakih 250 tisoč prebivalcev, občine v Kampaniji skupaj skoraj 300 tisoč.
V tistih občinah (velikih skupaj kot poldrugi Trst ...) so postali Bratje Italije stranka liliputanskih razsežnosti.
Prav zato se jih sestra Giorgia otepa, kaj šele, da bi jim posvetila kak ironičen spletni dovtip.
