Prijava
Dark Theme
Za slovenske kandidate na aprilskih deželnih volitvah v FJK bodo pomembni glasovi za njihove stranke, pomembne pa bodo tudi preference. Medtem ko stranki Slovenska skupnost (SSk) za vstop v deželni svet - v povezavi z Demokratsko stranko (DS) - zadostuje en odstotek glasov (izvoljena bosta kandidatka ali kandidat z največ preferencami), bodo za Slovenke in Slovence na preostalih listah bistvene osebne preference.
Deželni svet šteje 48 članov, med katerimi sta predsednik Dežele in najbolje uvrščeni poraženi predsedniški kandidat. Pred petimi leti sta bila to Massimiliano Fedriga in Sergio Bolzonello. Preostalih 46 svetnikov je izvoljenih v petih volilnih okrožjih, ki so Trst (9 mandatov), Gorica (5), Videm (17), Pordenon (12) in Tolmeč (3).
Na listi SSk je bil na zadnjih treh volitvah izvoljen Igor Gabrovec, ki je lani po izvolitvi za župana Devina-Nabrežine prepustil mesto Marku Pisaniju. Gabrovec (1358 preferenc pred petimi leti), ki je deželni tajnik stranke, ni izhajal iz krogov SSk, bil je neodvisni pokrajinski svetnik Levih demokratov ter nato vodilni kader Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Na drugo mesto se je po številu preferenc za Gabrovcem uvrstil pokojni pisatelj Boris Pahor (361), Pisani jih je prejel 148.
Pred petimi leti je slovenska stranka zbrala 4.895 glasov in za 16 stotink odstotkov (1,16) presegla volilni prag enega odstotka. Veljavnih glasov je bilo 422.922, volilna udeležba pa 49,6-odstotna. Na septembrskih parlamentarnih volitvah je v FJK šlo na volišče 619.935 volivcev, udeležba je bila 66-odstotna. Na deželnih volitvah gre navadno volit precej manj ljudi kot na političnih.
SSk je pred zelo zahtevno nalogo, vstop v deželni parlament pa je v njenem dometu, odvisen sicer od prejetih glasov in konec koncev tudi volilne udeležbe. Adut v korist SSk so tudi njeni zelo dobri politični odnosi s predsedniškim kandidatom leve sredine Massimom Moretuzzom, s katerim sta Gabrovec in nato Pisani dobro sodelovala.
Slovenci v DS so pred petimi leti ostali brez deželnega svetnika, čeprav je Stefano Ukmar prejel več kot 1200 osebnih glasov. Francesco Russo (4376 preferenc, največ na deželni ravni) in Roberto Cosolini (2861) sta bila zanj nedosegljiva. Oba se bosta v začetku aprila znova potegovala za deželni mandat.
Tržaška kandidatka slovenske komponente Valentina Repini se nahaja v podobnem položaju kot pred petimi leti Ukmar. Njena misija vsekakor ni misija nemogoče in je odvisna od več dejavnikov, začenši s tem, če bo DS na Tržaškem potrdila dva deželna mandata. Ankete nakazujejo, da bo tako.
Russo in Cosolini sta prepoznavna kandidata, Repini je zelo delavna občinska svetnica v Trstu, ki uživa ugled ne le med Slovenci, temveč tudi v širšem tržaškem okolju. Russo ima za seboj en deželni in en senatorski mandat, Cosolini je bil pred izvolitvijo v deželni svet odbornik v Illjevi deželni vladi in pet let župan Trsta, kar pomeni, da je že petnajst let v lokalnih upravah.
Na Goriškem je slovenski kandidat DS doberdobski župan Fabio Vizintin. Pred petimi leti je bil tam izvoljen Diego Moretti (1830 preferenc), ki znova kandidira, medtem ko je Joško Terpin zbral 126 osebnih glasov. V videmskem okrožju bo slovenski kandidat DS Paolo Francesco Tomada.
Lista aktualnega predsednika Dežele Massimiliana Fedrige, ki ji ankete napovedujejo uspeh, bo močno premešala karte v desni sredini, kjer bodo najbrž prva stranka Bratje Italije. Najbolj bo nastradala Liga, kar postavlja pod vprašaj tudi ponovno izvolitev Danila Slokarja. Na zadnjih volitvah se je slovenski predstavnik s 692 preferencami v tržaškem okraju uvrstil na solidno tretje mesto za Pierpaolom Robertijem (2297) in Giuseppejem Ghersinichem (784).
Deželni odbornik Roberti je prestopil v predsednikov listo, Slokar in somišljeniki upajo, da bodo najbolj zvesti volivci Lige (t. i. trdo jedro), kljub Fedrigovi listi, izkazali navezanost stranki Mattea Salvinija. Na predsednikovi listi na Videmskem ima dobre možnosti za izvolitev Benečan Giuseppe Sibau, župana Tipane Alana Cecuttija pa čaka zelo zahtevna naloga.
Rok za predložitev kandidatnih list zapade jutri opoldne. Omenjenim kandidatom se bodo pridružili še drugi Slovenci v levi in desni sredini. Mogoče tudi v t. i. tretjem polu, ki za predsednika FJK kandidira bivšega parlamentarca iz Gradeža Alessandra Marana, ter v pisanem proticepilskem zavezništvu predsedniške kandidatke Giorgie Tripoli.
