DVOJEZIČNOST: Znanstvena fantastika

Štiri slovenske občine, v katerih živi avtohtona italijanska skupnost, so združile moči in poenotile izvajanje dvojezičnosti na območju slovenske Istre. Odlok so med decembrom in januarjem sprejeli člani občinskih svetov v občinah Ankaran - Ancarano, Koper - Capodistria, Izola - Isola in Piran - Pirano. Od slej bodo javno rabo italijanskega in slovenskega jezika v teh narodnostno mešanih občinah (oziroma v tistih njihovih delih, ki jih opredeljujejo posamezni občinski statuti) urejala pravila, sestavljena v sodelovanju z Obalno samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti (CAN). Kajti vsaka manjšina najbolje ve, kaj potrebuje, kot pravi njen predsednik Alberto Scheriani.

Čeprav radi ponavljamo, kako dobro je poskrbljeno za italijansko manjšino v Sloveniji, kako ima italijanščina v teh občinah od nekdaj enako dostojanstvo kot slovenščina, je v praksi marsikaj drugače. Italijanščina je bila doslej pogosto pozabljena, skrita. Pisava različnih velikosti je bila prej pravilo kot izjema, a po novem bodo javni napisi ne samo dvojezični, temveč tudi zapisani enako. »Nobena jezikovna različica ne sme biti grafično bolj poudarjena,« so zapisali v odloku. Besedila morajo biti v obeh jezikih »vsebinsko enaka in jezikovno pravilna«.

In kateri so ti napisi? Vsi napisi na postajah javnega potniškega prometa, na kažipotih, uradnih oznakah ulic, urniki v trgovinah in gostilnah, bankah, v prostorih javnega in zasebnega zdravstva,v javnih telovadnicah. Pa tudi vsi začasni javni napisi v izložbenih oknih, na oglasnih deskah in sploh javnih krajih, ki obveščajo o dogodkih. Dvojezične morajo biti tudi stalne vsebine na uradnih spletnih straneh in družbenih omrežjih.

Oba jezika pa morata biti prisotna tudi na proslavah, javnih shodih in prireditvah: vsaj v uvodnem pozdravu in med napovedovanjem. V primeru enega nagovora mora biti vsaj en del podan v drugem jeziku, v primeru več nagovorov pa mora biti vsaj eden v jeziku, ki na dogodku ni večinsko uporabljen. Kršitelji vsega skoraj navedenega bodo kaznovani z globo.

Kdo bi si mislil, da te lahko branje v birokratskem (beri: dolgočasnem) jeziku zapisanega odloka skoraj gane, ko v njem črno na belem prebereš to, kar bi že dolgo želel videti v svojem rojstnem mestu. V tistem, v katerem ob vstopu vanj še vedno ne piše niti Trieste - Trst. Vsebine odloka štirih istrskih občin pa so v njem znanstvena fantastika.