»KORONAMEJA«: Zdravilo za brazgotine

Meje nismo prenašali. Jemala nam je kisik. Odrešitev je bila, ko smo jo odpisali. Pa nam znova jemlje kisik, ne da bi se doslej iz Slovenije dvignil en sam glas in vprašal, če nam je vseeno, ker znova stoji, pa naj bo še tako »tehnično« upravičena za preprečevanje epidemije. Slišali smo drugačne glasove.

V četrtek nas je dosegel glas slovenskega obrambnega ministra in prek njega glas županov občin z južnega dela slovensko-italijanske meje, ki svarijo, naj Slovenija ne odpira prehitro meje, ker da bi zapravila uspešno izbojevane bitke proti bolezni. Pred dvema tednoma je tudi do nas prišel glas župana slovenske občine tik za mejo, ki je dal zasuti čezmejne makadamske poti, ker signalizacija in prepreke niso ustavile prehodov italijanskih državljanov v Slovenijo. Čisto na začetku, še v marcu, pa je glas bivšega slovenskega premierja pred mediji napovedal, da bo Slovenija po vzoru Avstrije zaprla mejo z zahodno sosedo, ker da tamkajšnji ljudje ne upoštevajo karantene in odhajajo iz Italije. »Čas je, da ukrepamo, kajti vemo, da je na Primorskem veliko dnevnih prehodov meje in vemo tudi, da otroci prihajajo v vrtce čez mejo.« Ne samo za otroške vrtce, temveč še za marsikaj smo »ljudje iz Italije« tudi po večkrat na dan prečkali mejo. Premierjev ukaz je bil legitimen, izrečen pod vtisom odkrivanja okužb med slovenskimi državljani.

Vendar – kar nam je znano – noben predstavnik slovenske države odtlej in do danes ni izrekel ene same besede podpore ali sočutja z »ljudmi v Italiji«, z »zamejci«, ki smo verjeli – si domišljali? –, da smo del slovenskega narodnega telesa. Ker imamo čez mejo sinove, hčere, znance, delovna mesta, poslovne interese in kulturne potrebe, bivališča ... Ker čutimo pripadnost istemu narodu. Jo bomo še enako čutili?

Epidemija je skrajno resna zadeva, ker gre za življenje in smrt. Zato ne postavljamo pod vprašaj strokovno utemeljenih protivirusnih ukrepov. Sprašujemo pa se, ali nista znali sosedi od marca do danes poiskati skupnega jezika z mislijo na ljudi ob meji.Inštrumente imata: vladi Slovenije in Furlanije - Julijske krajine sedita v skupnem odboru, ki se občasno sestaja – zadnjič novembra lani, zakaj ne spet zdaj? Slovenija ima v Trstu konzulat. Sogovornike ima v slovenski manjšini. Sedanje izredne razmere bodo lahko še trajale. V Sloveniji naj kdo prevzame pobudo in pokaže pripravljenost za reševanje stiske ljudi z meje. Vsako dejanje zbliževanja bo zdravilo za brazgotine zaradi ločitve.