KOROŠKI FOKUS: Čas je za uradno opravičilo Avstrije

Incident na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli na južnem Koroškem 27. julija lani, ko je avstrijska policija nasilno vdrla v antifašistični tabor in nato še v tamkajšnji muzej, ki dokumentira oboroženi upor koroških Slovencev proti nacizmu na Koroškem, še naprej zaposluje avstrijska sodišča. In čeprav se kopičijo dokazi, da sta policija in okrajno glavarstvo v Velikovcu pri nasilni raciji večkrat presegla zakonsko določene pristojnosti, je poseg oblasti za odgovorne še zmeraj brez posledic. Prav tako še vedno ni uradnega opravičila Avstrije, ki ga z vso pravico pričakuje slovenska manjšina na Koroškem.

Toliko bolj, ker je po posebni komisiji avstrijskega ministrstva za notranje zadeve, ki je že oktobra lani ugotovila, da je bila racija na kraju, kjer so nacisti leta 1945 umorili enajst članov dveh slovenskih družin, v več pogledih nezakonita in nesorazmerna, pretekli teden še upravno sodišče v Celovcu razsodilo, da je bilo tudi ugotavljanje identitete udeležencev antifašističnega tabora nezakonito. Sodišče v Celovcu je presojalo na podlagi pritožbe ene od udeleženk tabora, ki se je pritožila zaradi ugotavljanja identitete. Njo je policija namreč pozvala, naj pokaže osebni dokument, kar je tudi storila, čeprav organi javne varnosti identiteto lahko preverijo le, če je oseba - tako sodišče v razsodbi - »zalotena pri dejanju ali takoj zatem verodostojno obdolžena storitve dejanja ali zasačena s predmeti, ki kažejo na njeno vpletenost v dejanje«. V omenjenem primeru pa ni šlo za to, poleg tega ženska ni bila obtožena kršitve zakona o varstvu narave, zakona o kampiranju ali deželnega zakona o varnosti, je še navedlo sodišče.

Društvo Peršman in z njim slovenska manjšina se je na odločitev sodišča odzvalo z olajšanjem, saj gre za prvo sodno odločbo, ki je izrecno opredelila nezakonitost tega ukrepa. Sodba je tudi pomemben korak v pravni obravnavi policijske intervencije ter potrjuje tudi ključno ugotovitev posebne preiskovalne komisije, da je bila policijska akcija v več pogledih nezakonita in nesorazmerna.

Sodišče je še ugotovilo, kdo je odgovoren za nezakonito ugotavljanje identitete, namreč okrajno glavarstvo Velikovec, kar bo nedvomno pomembno vplivalo na nadaljnjo pravno in politično obravnavo dogodkov julija lani. Tudi zato, ker je sodišče v Celovcu odločilo šele o prvi od treh pritožb zoper policijske ukrepe na Peršmanovi domačiji, tako da je pričakovati, da bo tudi v obeh preostalih primerih razsodilo enako.

Čeprav je od incidenta, ki je bil deležen ostrih obsodb tako slovenske manjšine na Koroškem kot tudi Slovenije, minilo že skoraj devet mesecev, se deželnim ter tudi državnim oblastem in politiki v Avstriji očitno ne mudi, da bi zadevo pospešeno pripeljale h koncu. Ta pa nedvoumno vključuje tudi konkretne posledice za osebe, odgovorne za incident, ter uradno opravičilo dežele Koroške in Republike Avstrije udeležencem antifašističnega tabora, društvu Peršmanov muzej in tudi slovenski manjšini, ki ostro zavrača trditev notranjega ministra Gerharda Karnerja, češ da nezakonita in nesorazmerna racija ni bila usmerjena proti slovenski skupnosti ali spominskemu muzeju na Peršmanovi domačiji.

Najnovejša razsodba sodišča v Celovcu, da je bilo tudi preverjanje identitete udeležencev antifašističnega tabora nezakonito, naj bi bil razlog več, da avstrijske in deželne oblasti končno ukrepajo proti odgovornim, ki jih posebno poročilo notranjega ministrstva celo konkretno omenja. Gre za namestnika vodje koroškega deželnega urada za zaščito ustave in boj proti ekstremizmu, ki začasno dela na drugem delovnem mestu, za glavarja (dvojezičnega) okraja Velikovec, ki bi moral takoj ustaviti nezakonito policijsko racijo, česar pa ni storil, ter za vodjo izpostave zveznega urada za tujce in azil na Koroškem. Proti vsem trem sta sicer bila sprožena disciplinski postopek in proučitev morebitnih sankcij, toda doslej brez vsakršnih posledic.

Vsekakor pa je skrajni čas, da bi se avstrijske oblasti oz. zvezna in deželna politika končno opravičili slovenski manjšini, udeležencem tabora in vodstvu muzeja. Incident pri Peršmanu namreč ni samo travmatiziral in boleče prizadel slovensko manjšino kot skupnost, ampak je tudi občutno obremenil odnose dežele Koroške oziroma Republike Avstrije s sosedo Slovenijo.