Prijava
Dark Theme
Politiki v Avstriji kakor tudi v Sloveniji so se odpravili na počitnice. To velja vsaj za parlamentarce obeh držav. Pred odhodom na dober poldrugi mesec trajajoč odmor so sprejeli še nekaj pomembnih odločitev: v alarmantno zadolženi Avstriji dvoletni varčevalni državni proračun za leti 2025 in 2026, v Sloveniji pa razveljavitev že razpisanega (posvetovalnega) referenduma o močno naraščajočih izdatkih za obrambo.
Grozila je celo izvedba referenduma o izstopu iz vojaške zveze Nato, ki pa je z razveljavitvijo sklepa o referendumu o zvišanju stroškov za obrambo postala brezpredmetna. Ali je tako tema oboroževanja Slovenije res zaključena, je zelo vprašljivo, kajti vrnila se bo najkasneje z začetkom predvolilnega boja na slovenskih parlamentarnih volitvah leta 2026. Nova avstrijska vlada, ki jo prvič v zgodovini sestavljajo tri stranke - konservativna Ljudska stranka (ÖVP), levi socialdemokrati (SPÖ) in liberalci (Neos) - pa se bo po počitnicah morala spopasti z bolečimi rezi v državnem proračunu, predvsem na področju socialnega varstva.
Očitno so na počitnicah že dalj časa - vsaj kar se tiče udejanjanja kadrovskih sprememb - osrednje (krovne) politične organizacije Slovencev na Koroškem, ki so kar tri: Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) ter Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS). NSKS bi moral imeti svoj redni občni zbor in s tem volitve novega vodstva že pred letom dni, a je trenutni mandat podaljšal, ker ne najde naslednika oz. naslednice predsednika (in uglednega diplomata) Valentina Inzka, čeprav je ta svoj odhod napovedal že na začetku leta 2024.
Tudi ZSO po odhodu Manuela Juga konec leta 2024 še ni našel naslednika oziroma naslednice. Funkcijo tako opravljajo trije podpredsedniki. Ostaja SKS s predsednikom Bernardom Sadovnikom, ki deluje s polnimi pooblastili, čeprav je najmanjša in najmlajša med tremi organizacijami. Sadovnik vzporedno do konca 2025 predseduje še narodnostnemu sosvetu za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, vrh tega je bil letos izvoljen še za predsednika Konference predsednikov in podpredsednikov sosvetov vseh šestih priznanih narodnih manjšin v Avstriji.
Stanje slovenskih krovnih organizacij torej zahteva nujno ureditev, saj to ne skrbi le slovenske manjšine, temveč nedvoumno hromi tudi politične odnose do uradnih političnih struktur v Avstriji in Sloveniji. Ni vseeno, v kakšnem stanju je politično zastopstvo slovenske manjšine in kakšno je to zastopstvo. Avstriji trenutna politična situacija pri koroških Slovencih kar odgovarja. Na to kaže, ker avstrijska vlada in avstrijski parlament v zadnjih dveh letih nista storila veliko v korist slovenski narodni skupnosti na Koroškem in na Štajerskem. Nasprotno.
Avstrijske manjšine so soočene s krčenjem finančnih sredstev v naslednjih dveh letih, manjšinska politika pa je na državnem nivoju izgubila veliko politične teže. Deloma to drži tudi za deželno raven, saj na Koroškem, posebej pa na Štajerskem ni zaznati večjih sprememb. Ne glede vidne dvojezičnosti (dvojezični napisi) ne na področju sodstva (velikemu delu pripadnikov slovenske manjšine ni zagotovljena pravica do obravnave pred sodišči v slovenščini), ne glede uradovalnega jezika. Tudi na področju dvojezičnega izobraževanja ni zaželenih premikov, čeprav manjšina glasno opozarja na padec števila pripadnikov slovenske skupnosti in s tem govorcev in govork slovenščine.
Na opisanem ozadju po eni strani in po drugi zaradi zgolj lepih besed ob letošnjih številnih slavjih, ki so potekala ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, ob vrnitvi pregnanih slovenskih družin iz nacističnih koncentracijskih taboriščih ter ob 70. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe, je upravičeno vprašanje, kako naj Slovenci na Koroškem politično nastopajo. Morebiten odgovor je vsekakor združitev političnih sil manjšine v močno krovno, predstavniško organizacijo, ne da bi pri tem trpela politična pluralnost slovenske manjšine. Razprave in okrogle mize o tej temi so v zadnjih mesecih namreč potrdile, da pri uveljavljanju manjšinskih pravic (z izjemo direktnega mandata manjšine v deželnem zboru in v avstrijskem parlamentu) med »krovnimi« ni nepremostljivih razhajanj.
Ali drugače rečeno: po počitnicah bodo potrebne tako kadrovske odločitve kakor tudi hitra in perspektivna ureditev političnih struktur slovenske manjšine na Koroškem. Časa za odlašanje ni več!
