KOROŠKI FOKUS: Demokratična sredina na preizkušnji

Avstrija je po petih mesecih in dveh krogih propadlih pogajanj le dobila novo vlado. Prvič v zgodovini druge republike jo bodo sestavljale kar tri stranke - konservativna Ljudska stranka (ÖVP), levi socialdemokrati (SPÖ) in liberalci (Neos) -, kot novi kancler pa jo bo vodil Christian Stocker iz vrst Ljudske stranke.

Vlado treh strank, ki so včeraj prisegle pri zveznem predsedniku Alexandru van der Bellnu, bi alpska republika lahko dobila že začetek tega leta, a je oblikovanje vladne koalicije v prvem poskusu spodletelo, ker so močni tabori znotraj Ljudske stranke izsilili pogajanja s skrajno desno svobodnjaško stranko na čelu z nacionalističnim populistom Herbertom Kicklom. Šele ko so tudi ta pogajanja propadla, so se vnovič odprla vrata za koalicijo demokratične sredine, ki se je na koncu tudi oblikovala.

Ali bo sredinska vlada treh strank, ki jo podpirajo tudi zeleni, kos nevarnosti, da v Avstriji v bližnji prihodnosti vendarle ne bi še pri šla na oblast skrajno desna svobodnjaška stranka na čelu s Kicklom, ostaja odprto vprašanje. Avstrija bo namreč zaplula v mirnejše politične vode šele tedaj, ko bo nova vlada z dejanji dokazala, da je pripravljena sprejeti izzive in s stvarno politiko zavrniti populizem skrajno desne stranke. Začenši z učinkovitejšo migrantsko in azilno politiko, ki bo po eni strani ljudem vrnila zaupanje v politiko, na drugi strani pa upoštevala mednarodno pravo in človekove pravice. Prav nerešeno vprašanje migracije in azila je namreč odločilno prispevalo k uspehu svobodnjakov na septembrskih državnih volitvah, ko so postali najmočnejša stranka v avstrijskem parlamentu. Enako se je zgodilo ob volilnem uspehu skrajno desne AfD konec februarja letos v Nemčiji.

Poleg vprašanja migracij in azila bo nova avstrijska vlada morala z bolečimi ukrepi odpraviti tudi visok proračunski primanjkljaj in se pri tem izogniti notranjim spopadom, ki so bili v preteklosti vzrok za padce prejšnjih koalicijskih vlad. Program nove vlade pa vsebuje tudi olajšave za najemnike ter ukrepe za odpravo revščine (predvsem pri otrocih), reforme v šolstvu in izobraževanju in še veliko drugega.

Nova avstrijska koalicija treh strank je torej od prvega dne vladanja na preizkušnji in bo v tem mandatu morala dokazati, da je sposobna postaviti interese države pred interese strank. Drugače rečeno, demokratična sredina ima po vsej verjetnosti zadnjo priložnost, da prepreči nadaljnji pohod svobodnjakov, na primer na prihodnjih parlamentarnih volitvah v Avstriji - ne glede na čas njihove izvedbe!

In kaj lahko slovenska in ostale manjšine v Avstriji pričakujejo od nove avstrijske vlade? Tudi na tem področju bo novi vladni trojček na preizkušnji!

V poglavju Ustava, človekove pravice in uprava 121 strani obsegajočega koalicijskega programa so sicer omenjene avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. V kratkem od stavku piše dobesedno na slednje: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo zasidranostjo v ustavi in s tem jasno prepoznavnostjo.« V primerjavi s programom prejšnje črno-zelene vladne koalicije, ki je manjšinam namenila celo stran, nova avstrijska koalicija torej namenja en kratek in vrh tega povsem splošen stavek. Konkretnih ukrepov koalicijski program nove avstrijske vlade sploh ne omenja.

Kljub temu so predstavniki slovenske manjšine tudi s tem zadovoljni. Za predsednika NSKS Valentina Inzka »ni važna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev danih obljub, predvsem na področju šolstva«. Tudi Center avstrijskih narodnosti na Dunaju (CAN) je kratki odstavek o manjšinah pozitivno ocenil, prav tako t. i. Konferenca predsednikov in podpredsednikov narodnostnih sosvetov pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju.

Očitno predstavniki slovenske manjšine še vedno stavijo na načelo upanja. Denimo, kakor leta 2011 pri podpisu memoranduma o dvojezičnih krajevnih tablah na Koroškem. Takrat jim je avstrijska vlada oblju bila nov zakon o narodnih skupinah, ureditev odprtih poglavij na področju šolstva, sodstva, uradnega jezika itd. Na uresničitev vseh teh obljub slovenska manjšina čaka še danes ...