KOROŠKI FOKUS: Namesto reforme nove krivice

Avstrijski parlament je pretekli teden – natančno petdeset let po sprejetju (skrajno restriktivnega) Zakona o narodnih skupinah – le sprejel novelo tega spornega zakona. Toda namesto temeljite, manjšinam naklonjene reforme je bila sprejeta novela, ki sicer prinaša nekaj popravkov starega zakona, obenem pa nove krivice, predvsem na področju dvojezičnega sodstva. Ker je bila novela sprejeta z ustavno večino, zanjo so namreč glasovali tudi zeleni, je avstrijska politika koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom, ki jih ščiti tudi Avstrijska državna pogodba (ADP) iz leta 1955, na še enem področju zaprla pot do uveljavitve manjšinskih pravic – na področju dvojezičnega sodstva. Pri uradnem jeziku in pri dvojezičnih tablah je to storila že leta 2011, ko je predstavnike koroških Slovencev z memorandumom s številnimi, a do danes ne oziroma le delno izpolnjenimi obljubami potegnila čez mizo.

Politične organizacije koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) so se na dogajanje v avstrijskem parlamentu oziroma o nadaljnjem načrtnem neizpolnjevanju ADP odzvale s povsem »mehko« skupno tiskovno izjavo, iz katere razberemo njihovo nemoč proti restriktivni politiki avstrijske države do manjšin. Pozdravile so »vse spremembe, ki prispevajo k izboljšanju položaja narodnih skupnosti in krepijo njihovo sodelovanje pri pripravi zakonodaje«, čeprav jim je bilo več odvzeto kot dano. Namesto da bi glasno zakričale, so – skoraj neslišno – poudarile, »da posamezne izboljšave ne morejo nadomestiti potrebe po celoviti posodobitvi zakonodaje o narodnih skupnostih«. Te pa po sprejetju novele v bližji prihodnosti ni pričakovati, čeprav so nujno potrebne predvsem na področju učinkovitejšega pravnega varstva, nadaljnjega razvoja jezikovnih pravic, šolstva, financiranja manjšinskih ustanov in na drugih področjih, ki so ključnega pomena za prihodnost narodne skupnosti.

Skupna izjava političnih organizacij koroških Slovencev tudi zelo jasno opozarja na dejstvo, da se njihova politična teža približuje ničelni točki. Kako drugače razumeti, da jih avstrijska zvezna politika niti ni več vključevala v proces nastajanja in končnega oblikovanja novele, ki jo je pretekli teden sprejel avstrijski parlament? Na to sta opozorila celo predstavnika nove slovenske vlade, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter novi pravosodni minister Mihael Zupančič po srečanju s predstavniki slovenskih političnih organizacij dan pred glasovanjem o noveli v Celovcu. Nista le izrazila nerazumevanja nad novo ureditvijo dvojezičnega sodstva na Koroškem, temveč tudi kritizirala, da predstavniki koroških Slovencev v proces odločanja niso bili niti vključeni.

Po sprejetju novele Zakona o narodnih skupinah pretekli teden v avstrijskem parlamentu je torej še bolj jasno, da ostajajo številna vprašanja manjšinske zaščite v Avstriji nerešena in da celo manjšino ureditve silijo poiskati pomoč pri Evropskem sodišču za človekove pravice. Na področju dvojezičnega sodstva na Koroškem je rezultat, ki sta ga kot kompromis »prodajali« ministrici Anna Sporrer (socialdemokratska stranka, SPÖ) in Claudia Bauer (ljudska stranka, ÖVP), takšen, da tudi v prihodnje ne bodo imeli vsi koroški Slovenci in Slovenke pravice do sodnih obravnav v materinščini. Konkretno pripadniki manjšine, ki živijo v Celovcu, Zgornjem Rožu okoli Baškega jezera in na Zili, čeprav se je Avstrija z ADP že leta 1955 temu zavezala! Drugi pa bodo morali na sodišča v Borovlje in Pliberk, če želijo imeti obravnavo v slovenščini. Novela namreč izrecno določa, da smejo biti obravnave v slovenskem jeziku samo na teh dveh sodiščih, ne pa tudi v Celovcu in Velikovcu.

Da Avstrija s svojo manjšinsko zakonodajo v ustavnem rangu manjšinam vedno bolj onemogoča pot do ustavnega sodišča, kaže še en element sprejete novele Zakona o narodnih skupnostih. V njej so zdaj izrecno navedene vse (doslej) uradno priznane avtohtone narodne skupnosti v Avstriji – poleg Slovencev na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem (in na Dunaju) še Madžari na Gradiščanskem, Čehi in Slovaki na Dunaju ter Romi. S tem novela potrjuje obstoj in zaščito omenjenih narodnih skupnosti na najvišji pravni ravni, so pa te manjšine v noveli imenovane predvsem tudi z namenom, da se prepreči priznanje »novih« manjšin oziroma narodnih skupnosti. Konkretno Bosancev v Avstriji, ki so se tozadevno že obrnili na ustavno sodišče ...