Prijava
Dark Theme
Le nekaj več kot pol leta po nezakoniti in nesorazmerni raciji avstrijskih oblasti na antifašističnem taboru pri muzeju Peršman ter pol leta po tem, ko je avgusta lani nestrpen sodnik na nogometni tekmi v Celovcu od trenerja Slovenskega atletskega kluba (SAK) zahteval, naj z igralci govori nemško, so koroški Slovenci - in z njimi široka avstrijska in slovenska javnost - spet soočeni z novim incidentom, uperjenim proti manjšini in slovenščini v javnosti.
Tokrat je bil tarča škandaloznega napada deželnozborski poslanec stranke Team Kärnten Liste Köfer Franc Jožef Smrtnik. Koroški Slovenec in nekdanji župan dvojezične občine Železna Kapla, izvoljen na slovenski listi, je na seji deželnega parlamenta pretekli četrtek v Celovcu prejel opomin in poziv k redu zaradi rabe svojega maternega jezika - slovenščine. Opomin mu je izrekel drugi predsednik koroškega deželnega zbora Christoph Staudacher iz vrst (skrajno) desničarskih svobodnjakov (FPÖ), ker je Smrtnik v svojem govoru uporabil vsega tri besedne zveze v slovenščini - lovski blagor, hvala in Lovski zbor Železna Kapla.
Čeprav sta tako predstavnik Smrtnikove poslanske skupine Gerhard Klocker kakor tudi prvi predsednik koroškega deželnega parlamenta socialdemokrat Andreas Scherwitzl (SPÖ) takoj po incidentu Staudacherja pozvala, naj opomin umakne, tega ni upošteval. Nasprotno. Obema politikoma je celo očital, da ne poznata poslovnika koroškega parlamenta, po katerem slovenska beseda na sejah deželnega zbora ni dovoljena, saj je poslovni jezik koroškega deželnega zbora samo nemščina. Pa tudi da je nemščina edini deželni jezik na Koroškem.
Obe trditvi desničarskega politika sta bili - kot se je hitro izkazalo - nenatančni in nepravilni. Po poslovniku je raba slovenščine namreč dovoljena, čeprav v manjšem obsegu, da pa slovenščina ni drugi deželni jezik, trdijo samo svobodnjaki in nemško nacionalno usmerjeni Korošci.
Skratka, ravnanje desničarskega politika iz vrst svobodnjakov v koroškem deželnem zboru nima podlage v poslovniku koroškega deželnega zbora, prav tako uradna deželna politika v številnih dokumentih slovenščino priznava kot drugi deželni jezik. A to svobodnjakov na Koroškem očitno ne zanima. Zanje je pomembnejše zbirati politične točke na račun slovenske manjšine, saj jim vsaka zaostritev vzdušja v deželi prinese nove volivce.
Gre torej za načrtno strategijo, ki potrjuje, kar številni politični opazovalci na Koroškem že dolgo trdijo: ko slovenska manjšina oziroma njeni pripadniki poskušajo javno uveljavljati manjšinske pravice, je na Koroškem hitro konec »strpnosti« glede slovenščine v javnosti. Sploh za skrajno desne in nemškonacionalno usmerjene svobodnjake, domovinske organizacije in še koga.
Najnovejši incident v koroškem deželnem zboru, ki ni bil prvi - Smrtniku je bila (slovenska) beseda odvzeta tudi že na ustanovni seji deželnega parlamenta leta 2023 -, je le še potrdil pravkar opisano koroško stvarnost. Slovenske manjšine na Koroškem namreč ne obravnavajo kritično samo desničarski svobodnjaki, temveč tudi ljudska stranka (ÖVP) - koalicijski partner socialdemokratov v aktualni deželni vladi. Vodja poslanskega kluba ÖVP Markus Malle je v deželnem zboru izgovorjene slovenske besede označil za provokacijo in se postavil na stran desničarskih svobodnjakov.
Da si ljudska stranka na Koroškem ohranja možnost vladne koalicije s svobodnjaki po naslednjih deželnih volitvah, ki bodo najkasneje leta 2028, je namignila že po raciji pri Peršmanu. Še isti dan se je postavila v bran policiji in stališče še okrepila po objavi posebne komisije pri notranjem ministrstvu, čeprav je ta jasno ugotovila, da je bila akcija policije proti mladim udeležencem antifašističnega tabora ter samemu muzeju nesorazmerna in v velikih delih nezakonita.
Slovenska manjšina na Koroškem je - še posebej ob napovedanem odhodu deželnega glavarja Petra Kaiserja, ki je te dni prejel Rizzijevo nagrado za slovenski manjšini naklonjeno politiko - upravičeno zaskrbljena. Tako negotovost glede bodoče politike socialdemokratov po odhodu Kaiserja predvidoma še pred letošnjim poletjem kot najnovejši udarec mirnemu sožitju med obema narodoma v deželnem parlamentu namreč ne izključuje morebitnega preobrata, morda celo usodnega zasuka v deželni manjšinski politiki. S tem pa tudi potrditev koroške stvarnosti, ki slovenski manjšini v preteklosti nikdar ni bila posebej naklonjena.
