KOROŠKI FOKUS: Pravna država deluje, kaj pa politika?

Po skoraj dvomesečnem zatišju v zadevi obsežne policijske racije na Peršmanovi domačiji na avstrijskem Koroškem, na kateri je konec julija letos potekal antifašistični tabor slovenske mladine, se je zadeva, ki je v Avstriji in tudi v Sloveniji dvignila veliko prahu, le premaknila. Državno tožilstvo v Gradcu je uradno sporočilo, da je začelo preiskavo proti trem osebam, osumljenim zlorabe uradnega položaja. Čeprav niso sporočili, proti komu preiskava poteka, je znano, kdo so obdolženi, proti katerim poteka postopek: to so namestnik vodje koroškega deželnega urada za zaščito ustave in boj proti ekstremizmu, ki je vodil policijsko akcijo, velikovški okrajni glavar Gert Klösch in uradnik zveznega urada za priseljevanje in azil.

Razplet, ki sta mu zdaj priča avstrijska in slovenska javnost, ni presenečenje. Že posebna komisija avstrijskega notranjega ministrstva je sredi oktobra letos jasno ugotovila, da je bil policijski poseg v več pogledih nezakonit in nesorazmeren, ter pri tem kot odgovorne omenila prav omenjene tri. Izjavo notranjega ministra Karnerja ob predstavitvi poročila na Dunaju, češ da racija ni bila usmerjena proti slovenski manjšini in muzeju Peršman, enemu ključnih spominskih mest koroških Slovencev, kjer so nacisti leta 1945 umorili enajst članov dveh slovenskih družin, pa so predstavniki manjšine, ki so poročilo sicer presodili kot stvarno, odločno zavrnili. Izrazili so pričakovanje, da bodo poročilu sledili tudi konkretni ukrepi – tako proti odgovornim za sporno racijo kakor tudi glede korakov, ki bi takšna dejanja oblasti v prihodnosti preprečili.

Tudi Slovenija je po objavi poročila notranjega ministrstva izrazila pričakovanje, da bodo avstrijski organi ukrepali proti odgovornim, koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) pa se je javno zavzel za to, da incident ne bo ostal brez posledic in da bo dežela Koroška vložila kazensko ovadbo proti okrajnemu glavarju Velikovca. Ne nazadnje je posebna komisija ugotovila, da je bil okrajni glavar na prizorišču policijske akcije, a ni ukrepal, čeprav bi jo glede na svoje pristojnosti lahko ustavil. Medtem ko je bil vodja policijske racije le nekaj dni po incidentu – čeprav le začasno – premeščen na drugo delovno mesto, o posledicah za tretjo osebo, uradnika zveznega urada za priseljevanje in azil, do danes ni znano ničesar.

Uradno sporočilo državnega tožilstva v Gradcu o začetku preiskave proti trem osebam, osumljenim zlorabe položaja, je zagotovo znak, da pravna država v Avstriji deluje. Toda za zdaj je to začetek preiskave, nikakor pa še ni rečeno, da bo sledil tudi sodni postopek proti omenjenim. Ali bo državno tožilstvo odločilo, da sproži postopek pred sodiščem ali ne, je torej še negotovo.

Ne glede na nadaljnji pravni razplet incidenta na pravni ravni, ki je slovensko manjšino močno prizadel, se postavlja vprašanje, kako se bo nanj konkretno odzvala koroška deželna in tudi avstrijska politika. Kajti pri vsem, kar je v tej zadevi na dan spravila posebna komisija notranjega ministrstva, je jasno, da je na potezi tudi politika. Dežela bo morala konkretno urediti učinkovitejši nadzor nad delovanjem okrajnih oblasti, avstrijsko notranje ministrstvo pa izboljšati nadzor nad delovanjem posebnih varnostnih enot in tudi delovanjem uradov. Da se avstrijski organi oz. oblasti pri sporni raciji niso zavedali pomena spominskega kraja in pri svojem ravnanju kršili tudi pravice manjšine glede uporabe slovenščine, drugega deželnega jezika na Koroškem, le še dodatno opozarja, da Avstrija v (manjšinski) zakonodaji tudi sedemdeset let po podpisu Avstrijske državne pogodbe 15. maja leta 1955 močno zamuja.

Ne le nesorazmerna in v veliko delih tudi nezakonita racija proti udeležencem antifašističnega tabora pri Peršmanu ter nasilen vdor policije v edini muzej v Avstriji, ki priča o oboroženem uporu slovenske manjšine proti nacizmu, tudi 50-letnica sprejetja (skrajno restriktivnega) zakona o narodnih skupnostih v prihodnjem letu 2026, bi morala biti za avstrijsko politiko in avstrijski parlament dovoljšen razlog, da končno skleneta zakon, ki manjšinam ne bo kratil pravic, temveč jim bo v korist in primeren odgovor na današnje in prihodnje izzive!