KOROŠKI FOKUS: Preobrat v avstrijski politiki do Izraela

Krvava vojna izraelske vlade pod premierjem Benjaminom Netanjahujem v Gazi in na Zahodnem bregu je pozno, toda le, privedla do preobrata v avstrijski zunanji politiki. Najvišji avstrijski politiki so vse od začetka izraelskega maščevanja za Hamasov napad 7. oktobra 2023 z več kot 1200 civilnimi žrtvami bolj ali manj molčali ter tudi poboj več kot 70.000 nedolžnih civilistov, med njimi več deset tisoč otrok, žena in mater, zagovarjali kot samoobrambno dejanje. Toda avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen je zdaj končno presodil drugače. Ob robu letnega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku je o ravnanju Izraela v Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu dejal, da so se tam dogajale stvari in se še vedno, ki jih ni mogoče opisati drugače kot hudo kršitev mednarodnega prava in vojni zločin.

Izjava zveznega predsednika je - čeprav ni uporabljal pojma genocid - presenetila avstrijsko javnost, saj je bil Van der Bellen, ki je znan kot skrajno previden politik in državnik, do Izraela nenavadno jasen in neposreden. Še posebej če upoštevamo dolgoletni avstrijski odnos do judovske države pred ozadjem zgodovinske odgovornosti Avstrije za holokavst in s tem za smrt ter pregon milijonov Judov v času nacizma.

Jasnih predsednikovih besed in preobrata v avstrijski zunanji politiki do Izraela so bili veseli predvsem avstrijski socialdemokrati in zeleni, konservativni zvezni kancler Christian Stocker iz vrst ljudske stranke pa - vsaj javno - ni nasprotoval odkriti in odločni kritiki ter obsodbi ravnanja Izraela v Gazi in na Zahodnem bregu. Edina stranka, ki se s sodbo predsednika Van der Bellna ni strinjala in jo je poimenovala kot sramotno, so bili Kicklovi skrajno desničarski svobodnjaki. Očitno z namenom, da bi pridobili nekaj glasov tudi iz proizraelskega tabora v Avstriji. Čeprav uradni Izrael in tudi Netanjahujeva vlada odklanjata kakršen koli odnos do svobodnjaške stranke.

Preobrat v avstrijski politiki do Izraela oziroma Netanjahujeve skrajno desničarske vlade ima dva glavna razloga: prvič, spremenjen pogled številnih evropskih držav, med njimi čedalje več držav članic EU, na genocidno politiko Izraela v Gazi, ki se z gradnjo po mednarodnem pravu nezakonitih izraelskih naselbin vse bolj širi na palestinsko ozemlje na Zahodnem bregu, in drugič, da bo Avstrija od leta 2028 ena izmed desetih novih nestalnih članic Varnostnega sveta OZN in s tem v središču svetovne politike. Kot nevtralna država si v takšnem gremiju ne bo več mogla privoščiti politike do Izraela kot v zadnjih treh letih, ko je gledala stran pri načrtnem uničenju Gaze kljub jasnim dokazom genocidnega dejanja.

Na primer oktobra leta 2023, ko je Avstrija kot ena od redkih držav celo pred generalno skupščino Organizacije združenih narodov glasovala proti resoluciji, v kateri je ogromna večina držav članic OZN zahtevala takojšnje premirje med Izraelom in Hamasom. Tudi v letih 2024 in 2025 se avstrijsko stališče ni bistveno spremenilo. Skupaj z Nemčijo je vedno zagovarjala ravnanje Izraela, čeprav se je število civilnih žrtev v Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu iz dneva v dan povečevalo, genocid nad palestinskim narodom pa se še stopnjeval. Tudi po "premirju" na začetku leta, v katerega je Netanjahuja prisilil ameriški predsednik Donald Trump.

Da Izrael v Gazi izvaja genocid, so ugotovili neodvisna preiskovalna komisija OZN, mednarodne organizacije za človekove pravice in številni strokovnjaki za genocid, tudi izraelski! Mednarodno kazensko sodišče v Haagu tudi preganja izraelskega premierja Netanjahuja zaradi obtožb o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti, meddržavno sodišče pa je že leta 2024 ugotovilo, da je izraelska okupacija palestinskih ozemelj nezakonita in da Izrael na okupiranem Zahodnem bregu izvaja apartheid.

Avstrijska politika oziroma pristojni avstrijski politiki so to končno spoznali in potegnili zasilno zavoro. Žal tega niso storili (še) v vseh evropskih državah, niti ne v najbližjih, če samo pomislimo na dogajanje pretekli teden v slovenskem parlamentu, ko je predsednik vlade trdil, da v Gazi in na Zahodnem bregu po mednarodnem pravu ni genocida in da gre za politično govorico. In to, ko proti Izraelu poteka postopek pred meddržavnim sodiščem zaradi obtožb o izvajanju genocida v Gazi.