MANJŠINA: SKGZ in SSO lahko le sodelujeta

Odnosi med Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij že dolgo niso bili na tako nizki točki. Sodelovanje med krovnima zvezama, ko sta ju vodila Sergij Pahor in Rudi Pavšič, sodi v zgodovino, a to so bili drugi časi, neprimerljivi z današnjimi, ko tudi manjšina doživlja velike spremembe. Demografske, družbene in po svoje tudi politične.

SKGZ močno bremeni položaj nepremičninske družbe Dom, kar ima v manjšini, poleg ostalega, tudi velik emotivni naboj. Nekateri ga primerjajo s krahom Tržaške kreditne banke. Zadeva je gotovo zelo resna, tudi zato, ker je v igri usoda tržaškega Kulturnega doma, ki ima za nas, vrh vsega, še velik simbolni pomen.

Nives Cossutta je postala predsednica SKGZ v obdobju, ki kliče na razsodne in previdne korake. Ne gre samo za hudo krizo Doma, temveč tudi za zelo zapletene odnose znotraj slovenske manjšine. Novo predsednico poznam že dolgo in sem kot novinar spremljal začetke njene politične poti, njeno delo pri Zvezi slovenskih kulturnih društev, zlasti pa v tržaškem pokrajinskem svetu. Prepričana je v svoje ideale in ideje, ko je treba, pa zna biti pragmatična in zelo realistična. Te lastnosti ima tudi Walter Bandelj, ki bo skoraj gotovo spet izvoljen za predsednika SSO. Mnenja sem, da se bosta z Nives Cossutta na nekaterih področjih »ujela« in da bosta torej v danih okoliščinah dobro sodelovala. To bo sicer pokazal čas, a bodimo optimisti.

Krovni organizaciji sta seveda vpeti v naš politični vsakdan, kar je normalno, obe pa morata stremeti po neodvisnosti od političnih strank. Predsednika sta strankarsko izpostavljena, kar je v tem trenutku bolj njuna šibkost kot pa prednost. A ponavljam: upam, da to ne bo preveč obremenjevalo njunih odnosov.

Na nedavnih skupščinah krovnih organizacij smo dobili potrdilo, da je v odnosih med SKGZ in SSO marsikaj nedorečenega, ne samo v odnosu do družbe Dom, temveč tudi o temeljnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti v Italiji. A to ni novost, kvečjemu se ta vprašanja sedaj pojavljajo v bolj izostrenih tonih in oblikah.

Tako v Bandljevem intervjuju v Primorskem dnevniku kot v umestitvenem govoru nove predsednice SKGZ je bilo jasno rečeno, da krovni organizaciji nimata druge izbire kot to, da še naprej sodelujeta. Zanimiva je tudi zamisel Nives Cossutta, ki je predlagala posvetovalno ali koordinacijsko telo med krovnima organizacijama.

Če se pogovoriš in si izmenjaš - tudi različna - mnenja, je manj možnosti za prepire in razhajanja. Kdo ve, morda bo iz tega nastal zametek manjšinskega predstavništva, ki ga že zdavnaj nimamo več. Žal.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je tudi podpredsednik slovenske vlade, je na predprazničnem sprejemu pozval Slovence v sosednjih državah, naj se še bolj povezujejo in kar se da združijo moči. In to pri ključnih vprašanjih za ob stoj in razvoj slovenskih manjšin. Ministrov poziv je seveda namenjen tudi SKGZ in SSO, v prvi vrsti njima.