Sreda, 12 avgust 2020
Iskanje

MEJA IN EU: Neevropska Avstrija

28. maj. 2020 | 17:26
    Dark Theme

    Nemčija, Švica, Liechtenstein, Češka, Slovaška in Madžarska. Z vsemi temi sosednjimi državami hoče Avstrija po uspešnem boju proti koronavirusu sredi junija popolna odpreti svoje meje. Samo mejnih prehodov s Slovenijo in z Italijo pa noče odpreti. Kljub temu, da Slovenija beleži vsaj enake, če ne celo boljše epidemiološke podatke kot Avstrija sama, Italija pa je na dobri poti proti premagovanju krize, ki jo je tako hudo prizadela.

    Zato se ne le v Italiji in Sloveniji upravičeno sprašujejo, zakaj vlada kanclerja Sebastiana Kurza tako in očitno neenako obravnava svoje sosede. Tudi sami Avstrijci se to sprašujejo, ravno tako in v vedno večji meri ter vse bolj glasno tudi avstrijski mediji. En odgovor, ki mu uradna politika niti ne ugovarja, je zagotovo turizem, saj je očitno, da si želi alpska republika s tujimi in domačimi gosti ublažiti gospodarsko krizo, ki jo je povzročila koronavirusna pandemija. Kajti, kako lahko drugače tolmačimo odločitev, da se na široko odpirajo meje k severnim sosedom, ki prinašajo skoraj tretjino nočitev v avstrijskem poletnem turizmu, sočasno pa ostajajo zaprte meje z južnimi sosedi in se s tem zapira pot do Jadranskega morja oziroma celotnega Balkana. Avstriji gre torej za to, da se čim več gostov iz tujine odloči za dopust v Avstriji, obenem pa naj ostanejo doma (in se ne peljejo na morje) tudi Avstrijci, ki naj dodatno polnijo velike turistične kapacitete. Toda ne le – po oceni mnogih – kratkovidna politika glede turizma, tudi druge poteze vlade kanclerja Kurza postavljajo pod vprašaj vlogo, ki jo igra Avstrija v teh za vse evropske države težkih tednih in mesecih. Avstrija namreč se ne omejuje le na to, da provokativno ovira prosto gibanje ljudi na stari celini, kar še posebej velja predvsem za turizem. Država ni nikakršen zgled v Evropi tudi na drugih področjih.

    Na primer: ovira oziroma zavlačuje tudi sveženj pomoči za okrevanje, ki ga predlaga Evropska komisija in s tem torpedira načelo solidarnosti znotraj unije. Avstrijski kancler se je namreč postavil za govornika t.i. »varčne četverice« – skupaj z Nizozemsko, Dansko in na začudenje mnogih tudi Švedsko –, da bi onemogočil hitro in učinkovito pomoč v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna Evropske unije posebej hudo prizadetim državam, kakršni sta Italija in Španija.

    In ne pozabimo: Avstrija je poleg t.i. višegrajske skupine tudi med tistimi državami, ki slej ko prej blokirajo vsako rešitev begunskega in migrantskega problema na ravni Evropske unije.

    Z mladim kanclerjem Sebastianom Kurzom na čelu se je Avstrija močno spremenila, se nagnila nevarno na desno in poleg tega perfektno obvlada politični populizem – ne glede na to, ali so z njim na vladi desničarski svobodnjaki ali večinsko konservativni Zeleni.

    Politika kanclerja Kurza je fokusirana na notranjost, na Avstrijo. Ne pa na širšo evropsko skupnost, v kateri konec koncev živijo tudi Avstrijci. Žal se Avstrija s politiko, kot smo ji priča v teh dneh, oddaljuje od Evrope in postaja z vsako politično odločitvijo bolj neevropska v smislu vrednot, na katerih temelji naša skupna celina.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani

    $tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

    Kako boste potovali letos poleti:

    3. jul. 2020 | 18:38
    Z avtomobilom
    Z motorjem
    Z avtobusom
    Z vlakom
    Z letalom
    Z ladjo
    Peš
    Ne bom potoval/a
    Prikaz rezultatov

    Glasovanje zahteva prijavo