Prijava
Dark Theme
Po dobrih dveh (zelo intenzivnih) tednih je padel zastor nad zimskimi olimpijskimi igrami Milan Cortina 2026. Če potegnemo črto, lahko brez večjih zadržkov trdimo, da so bile igre uspešne. Organizacijsko je kljub številnim predhodnim zapletom (še vedno so številna gradbišča odprta) in polemikam vse steklo tako, kot je moralo. Tudi vreme je bilo naklonjeno. Seveda se je v zakulisju tudi marsikaj zataknilo, marsikaj bi lahko bilo storjeno bolje ali na drugačen način, navzven pa težave niso zasenčile športnega dogajanja v Milanu, Cortini d’Ampezzo, Predazzu, Teseru, Bormiu, Livignu in Antholzu.
Letošnja 25. izvedba zimskih olimpijskih iger je bila prva, ki je potekala »razpršeno«, torej na številnih med seboj oddaljenih prizoriščih. Taka bo tudi prihodnost zimskih iger, saj je treba pri organizaciji tako velikega in pomembnega športnega dogodka dandanes v prvi vrsti razmišljati o trajnosti. S tega vidika so bile torej pravkar zaključen igre zadetek v polno, čeprav je bilo veliko več logističnih ovir kot v preteklosti. Tudi pristni olimpijski duh, kakršnega so denimo športniki občutili na prejšnjih izvedbah iger (v tem še vedno prednjači Lillehammer 1994), ni več tako močan, to pa ravno zaradi razpršenosti prizorišč in pomanjkanja enotnega olimpijskega naselja.
Na športni ravni smo vsekakor lahko prisostvovali številnim vrhuncem, marsikateri pravi olimpijski pravljici, pa tudi nekaterim dramam. Milan Cortina 2026 so bile igre norveškega superheroja smučarskega teka Johannesa Høsflota Klæba, ki je osvojil rekordnih šest zlatih kolajn in je bil praktično nepremagljiv. Bile so igre zdaj dokončno največje italijanske alpske smučarke vseh časov Federice Brignone, ki se je po desetih mesecih od brutalne poškodbe noge na veliki oder vrnila z zlatima kolajnama v superveleslalomu in veleslalomu. Bile so igre Švicarja Franja von Allmena, ki je domov odnesel trojček zlatih kolajn in postal prvi smučar v zgodovini z dvojčkom v obeh hitrih disciplinah.
Bile so tudi igre nesrečne Lindsey Vonn, ki je ciljala na uresničitev svojih olimpijskih sanj kljub strgani križni vezi, grozovit padec pa je te sanje (in mogoče celo njeno kariero) prekinil na najslabši možni način. Bile so igre družine Prevc, ki je dejansko sama poskrbela za vse slovenske kolajne (Domen je domov odšel z dvema zlatima, Nika pa s celotnim kompletom). Bile so igre zimzelene Arianne Fontana, ki je s 14 odličji v karieri postala italijanska športnica z največjim številom olimpijskih kolajn.
Bile so igre nizozemskih hitrostnih drsalcev, francoskih biatloncev, nemških »bobistov« in vrnitve ameriških hokejistov na olimpijski prestol po 46 letih. Bile so igre rekordne italijanske bere kolajn (30) in predvsem igre naše Caterine Sinigoi, ki je postala prva pripadnica slovenske narodne skupnosti z nastopom na največjem športnem dogodku za zimske športnike.
