POD PREPROGO: Droge, nafta in socializem

Pred Venezuelo so priplule letalonosilka Gerald Ford in 15 bojnih ladij ZDA z vodenimi raketami. Marinci se urijo v Portoriku, podmornice, droni Reaper, bombniki B-52 in B1-B segrevajo motorje. CIA menda že izvaja diverzije v Venezueli. Vse je nared za »specialno operacijo«. Donald Trump cilja na zamenjavo režima, ne da bi zabredel v dolgotrajno vojno. Se bo uštel, kot se je Vladimir Putin, ko je v Kijevu prav tako računal na hitro rešitev?

Trump se sklicuje na tihotapce drog, ker mu to omogoča agresijo brez vojne napovedi Kongresa. Rakete so potopile že 20 venezuelskih in kolumbijskih plovil ter ubile 80 ljudi. Nikoli ne bomo izvedeli, ali so bili tihotapci, ribiči ali kaj drugega. Četudi bi bilo res, da so tovorili droge, gre za ilegalne izvensodne poboje. Napasti Venezuelo zaradi tihotapcev je nekako, kot če bi bombardirali Italijo, ker N’drangheta uvozi 80 % vsega kokaina iz Latinske Amerike v Evropo.

V tej zgodbi so ključne tri besede: droga, nafta, socializem. Droga je pretveza. Po karibskem koridorju gre v ZDA le 8 % vseh uvoženih drog, 80 % jih prihaja s Pacifika. Najnevarnejši je fentanil, sintetična droga, ki ubija 50-krat več kot heroin. Proizvajajo jo mehiški karteli s sestavinami, ki naj bi - tako Trump - prihajale iz Kitajske. Niti gram ni iz Venezuele, trdi raziskovalka inštituta ISPI Elena Marisol Brandolini.

Istega mnenja je sodnik Nicola Gratteri, preganjalec italijanskih in latinskih mafij, ki trgujejo s kokainom iz Kolumbije, Peruja in Bolivije. Kolumbija je v glavnem zatrla pomorske poti, ne pa gojenja koke na jugu države, odkoder se kokain tihotapi v Ekvador in po morju proti Severni Ameriki. V Ekvadorju pa je na oblasti Daniel Noboa, sin najbogatejšega človeka v državi Alvara Noboe, desni liberalec in prijatelj, ki se ga Trump ne bo dotaknil.

Pravim vzrokom za vojno se približamo z nafto. Venezuela je 11. svetovni izvoznik, po še neizkoriščenih zalogah pa je z ocenjenimi več kot 300 milijardami sodov daleč prva pred Savdsko Arabijo. ZDA so danes prve po prečrpani nafti, po rezervah pa niso niti med prvimi desetimi. Moramo biti presenečeni, da se Trumpu slini po nafti južne sosede?

To še ni vse. Venezuela je bogata tudi z redkimi zemljami, zaradi katerih Kitajska drži v pesti ZDA. Kljub vsemu temu bogastvu je država v hudi krizi. Njena vlada ni brez krivde, glavni vzrok pa so težke sankcije, ki so jih uvedle ZDA, Velika Britanija, EU. Nafto (90 % vse) kupuje Kitajska, nekaj je tudi urana, ki zanima Iran.

Surovine torej. In socializem, zaradi katerega Trump besni, ko se mu je pojavil še doma v New Yorku. Obljubil je 50 milijonov dolarjev za glavo predsednika Nicolasa Madura, vendar doslej zaman. Zato prehaja na preverjeno metodo: zamenjavo režima s silo, kakršnih so ZDA samo v letih 1947-1989 izvedle nič manj kot 64, od teh 6 očitnih in 58 prikritih, kot v knjigi na to temo navaja Lindsey O’Rourke z Univerze v Bostonu.

Venezuela je problem od leta 1999, ko je Hugo Chavez zmagal na demokratičnih volitvah in nacionaliziral naftno industrijo. Levica je takrat osvajala Južno Ameriko: Bolivijo, Brazilijo, Ekvador, Urugvaj, Argentino. Večino teh držav so ZDA zdaj spet normalizirale po doktrini Monroe, da se mora južni del celine pokoriti Washingtonu. Chaveza so skušali zrušiti že 11. aprila 2002 z državnim udarom. Kajpak zrežiranim v ZDA, trdi Jeffrey Sachs. Udar je spodletel, Chavez je ostal na oblasti do smrti leta 2013, ko ga je nasledil Nicolas Maduro, brez karizme in sposobnosti predhodnika. To in sankcije, ki jih je Barak Obama zaostril leta 2015, je državo spravilo na kolena. BDP je padel za 70 odstotkov, inflacija je poskočila v nebo, prav tako revščina, 8 milijonov ljudi se je izselilo.

Nezadovoljstvo podpihuje tudi desna opozicija z Mario Corino Machado, pripadnico ene štirih najbogatejših družin v državi, ki bi nafto in surovine takoj privatizirala in odkrito navija za agresijo ZDA. Kljub temu jo v Oslu čaka nezaslužena Nobelova nagrada za mir.

Kako se bo izteklo? Med Venezuelo in ZDA je veliko nesorazmerje sil, a v Afganistanu je bilo še večje in vemo, kako se je končalo po 20 letih. Maduro kliče na pomoč Rusijo in Kitajsko. Ne moreta mu pomagati razen morda s političnimi pritiski. Bodo pri Trumpu zalegli ali pa tudi on kot Benjamin Netanjahu potrebuje vojno za preživetje, ko mu škandali doma majejo tla pod nogami?