Prijava
Dark Theme
Donald Trump je pozival volivce, naj glasujejo, kot če bi bilo na glasovnici njegovo ime. Ugodili so mu in prisolili epohalno zaušnico. Za poslance, senatorje in guvernerje so volili vsakogar, le da je bil nasprotje Trumpa. Izvolili so domorodki, muslimana, geja, Palestinko, semeniščnika, pridigarja, hčerko mehiških priseljencev in potomko sužnjev, v Minnesoti celo guvernerko slovenskih korenin.
Zasluga za vse to gre izključno nadutemu tajkunu, ki je zavozil prav vse, kar se je zavoziti dalo. Predlani so zanj glasovali številni latinci, ki pridobljenega skromnega blagostanja niso želeli deliti z novimi prišleki. Potem je milica ICE začela loviti in deportirati tudi njih. Glasovi ljudi latino-ameriškega izvora - zapravljeni. Z rasističnimi izpadi si je Trump zapravil glasove Afro-američanov in muslimanov. Čeprav ameriški volilni sistem na vse načine ovira volilno udeležbo manjšin in nižjih slojev in s tem varuje moč belskih elit, so tokrat pripadniki ogroženih manjšin glasovali množično kot še nikoli prej.
Pa ne samo oni. Množično so glasovali mladi, ki so bili tepeni, ker so demonstrirali za Palestino in proti podpori izraelski genocidni vladi; ženske, ki jih mizogini Epsteinov pajdaš grobo prezira; pripadniki spolnih manjšin, ki jih narcis v Beli hiši diskriminira. Z napadi na papeža in podobicami samega sebe v vlogi Odrešenika si je Trump zapravil še katolike.
Najhujše pa je bilo izdajstvo baze MAGA. Ljudstvu je obljubljal zlato dobo, potem pa zatajil vse obljube. Carinske vojne so prizadele kmete, pridelovalce soje v ameriških prerijah. Agresija na Iran je pognala v nebo ceno nafte, inflacija je udarila v nižji in srednji sloj. Povprečen Američan komajda ve, kjer je Iran, dobro pa ve, koliko ga stane galona nafte. Zato so na glasovnicah račun izstavili glavnemu krivcu.
Predsedniku brez večine v parlamentu Američani pravijo lame duck, hroma raca. Po razsežnosti poraza je Donald Trump oskubljena raca in besna, saj je bila v živo ranjena njegova hipertrofična samopodoba. Kam bo usmeril svoj bes? Najbrž nikamor, saj so mu volivci odrezali kremplje. V notranji politiki ga bo kongres močno omejeval. S predsedniškimi ukazi in veti si ne bo mogel veliko pomagati, saj se mu obrača proti tudi dober del republikancev.
Je utemeljen strah, da se bo zato znesel v zunanji politiki, kjer še ima bolj proste roke, na primer z novo agresijo na Iran? Možno, a malo verjetno. Možakar je grabežljivec, ki položaj izkorišča, da polni lastno malho. Videl je, koliko ga je stala vojna v Iranu in napake menda ne bo ponovil. Dve leti bo še predsednik, trumpizem pa je politično mrtev in se že začenja sila zanimiv boj za nasledstvo.
Republikanci se ga že otepajo. Podpredsednik J. D. Vance, ki cilja na predsedstvo čez dve leti, se je že ogradil od vojne proti Iranu. Krvoločni vojni minister Pete Hegseth je na odstrelu kot grešni kozel. Trumpa je že zapustil bivši guverner Floride Ron De Santis, sledil naj bi mu prvak neocon struje Marco Rubio. Oba ciljata na Belo hišo in se zato želita čim bolj ograditi od luzerja Trumpa.
Vroče bo tudi med demokrati, ki jim je bila volilna zmaga podarjena, a še nimajo politične linije, identitete in kandidata, ki bi jih poenotil. Bodo ubrali radikalnejšo socialno smer z Alexandrio Ocasio Cortez ali ostali v mirnejših vodah z likoma, kakršna sta James Talarico, ki v vsakem drugem stavku apelira na božjo pomoč, ali Jon Ossoff, ljubljenec establišmenta in judovskega lobija, ki je za senatno mesto lahko potrosil 115 milijonov dolarjev? Kakorkoli že, bo za demokrate in za svet dobro, če se bodo opredelili za mir, brez vojaško-imperialnih skomin Clintonov, Bidnov in žal tudi Obame.
Zelo zanimivo bo videti tudi, kako se bodo po potresu v ZDA seizmični valovi širili v province imperija. V Paragvaju je pravkar spodneslo Trumpovega varovanca, v Argentini že trepeta Javier Milei. V Izraelu bo, kot kaže, odklenkalo skrajni desnici, kaj ji bo sledilo, še ne vemo. Poraza Trumpa in Benjamina Netanjahuja sta dobra novica za mir v svetu, morda tudi v Ukrajini, če bo Zahod sprejel njeno nevtralnost izven Nata. ZDA so zdaj videti šibkejše v odnosu do Kitajske. Celo vselej hlapčevska EU ne ve več, komu bi se podredila. Utegnilo bi se celo zgoditi, da si poišče samostojno vlogo v svetu.
Volivci v ZDA tega ne vedo in jih niti ne zanima, vendar so najbrž obrnili novo stran v zgodovini sveta. Kaj na njej piše, bomo še imeli čas brati.
