POMISLEKI: 19. julij, takrat in zdaj

Saj vem, še vedno je nogomet v središču sveta, predvsem za nas v Evropi. Premožni in zelo premožni Evropejci, tudi premožni iz Latinske Amerike pa bogatini iz nekaterih bližnjevzhodnih in afriških držav so se cele tedne podili po stadionih v Mehiki, Kanadi in še posebej v ZDA. Tako zelo drage so bile vstopnice, da si jih navadni smrtniki niso mogli privoščiti. V New Yorku - tako so poročali novinarji, ki so spremljali finale svetovnega prvenstva - zunaj središč nogometnega dogajanja sploh ni bilo nikjer čutiti, da nogomet kot nova strast in novi posel sevniškega zeta Donalda Trumpa prežema severno Ameriko. Tam je pred evropskim nogometom veliko drugih športov, ameriški nogomet, pa bejzbol, hokej na ledu, košarka in še kaj.

Zdaj je norišnica mimo, pravi poznavalci nogometa bodo razložili, kaj prelomnega in kaj usodnega se je zgodilo, ko je Trump iz evropskega nogometa naredil ameriški šport. Kaj je nogometu koristilo in kaj za vekomaj škodilo.

Velike dobičke so z novim vetrom v svetovnem športu kovali predvsem v ZDA. V Mehiki, ki je bila in je še na obrobju, so zanimanje severnih sosedov hitro uporabili za opozorilo Trumpu, da mu ne bodo več pustili preganjati. Slavni kavboji čudne organizacije ICE, ki lovi tujce, nepridiprave in predvsem vse, ki bi utegnili biti malo pobarvani, so od drugega prihoda sedanjega predsednika na oblast pobili že sedemnajst Mehičanov, ki so jih ujeli in so jih imeli zaprte za žičnimi ogradami. Tudi v času, ko je trajalo svetovno prvenstvo v nogometu, so lovili Mehičane. Tega ne bomo več dopustili, pravi mehiška predsednica Claudia Sheinbaum.

Ker se je svet 19. julija ukvarjal z nogometom, Španija je postala prvakinja, Trump pa se je hvalil, da je bilo prvenstvo največje, najboljše in predvsem najbolj donosno v zgodovini človeštva, je neopazno minil datum 19. julij, ki kje drugod lahko pomeni tudi čisto nekaj drugega, kakor samo dan finala v nogometu.

V Nikaragvi, ne zelo zelo daleč od Mehike in ZDA, so imeli v nedeljo veliko proslavo. Slavili so 47. obletnico sandinistične revolucije. V deželi, kjer vladajo še isti ljudje kot 19. julija 1979, je sandinizem kakopak že davno spremenil barvo in pomen. Daniel Ortega in njegova žena Rosario Murillo, skupaj predsednika Nikaragve, sta že dolgo nadvse podobna nekdanjemu diktatorju Anastasiu Somozi, njuna sandinistična partija pa somozistom, Somozovim krvnikom, ki sta jih leta 1979 pomagala izgnati ali pobiti. Ko so sandinisti zavzeli Managvo, je Ortega hitro priletel iz Havane, kjer je takrat živel. Ortega in Murillo sta pustila vsak svojo družino, se združila in ustvarila novo dinastijo.

Veliko proslavo v svojo čast sta si dala pripraviti žena in mož iz predsedniške palače. Od njunih nekdanjih soborcev v Managvi pravzaprav ni več nikogar, izgnala sta jih ali pa vrgla v zapor, vsem sta odvzela dokumente. Hkrati sta prav na 19. julij prekinila diplomatske stike z Italijo, ki je protestirala, ker Managva noče izročiti rdečega brigadista Alessija Casimirrija. Rim ga išče že od leta 1978, ko so Casimirri in prijatelji ugrabili in potem ubili Alda Mora. Casimirri je že dolga desetletja uspešen gostilničar v Managvi, Ortegova pa niti pomisliti nočeta, da bi prijatelja izročila Rimu. Precej laže kot to je prekiniti stike z Italijo.

Predsednica in predsednik Ortega sta doma mirila tudi vedno bolj zagrete nasprotnike njunega povezovanja s Kitajsko, ki si lasti že desetino ozemlja Nikaragve, še vedno pa si tudi obeta, da bo čez ozemlje Nikaragve zgradila nov prekop med Pacifikom in Atlantikom.

Kitajska je zelo vplivna na vsem jugu zahodne poloble. Ortega je s Pekingom navezal diplomatske stike kmalu potem, ko je prevzel oblast, njegova naslednica Violeta Barrios de Chamorro je odločitev preklicala, spet je navezala stike s Tajvanom. Ortega je njene odločitve popravljal šele leta 2021, ko je pripeljal pekinške Kitajce. Z njimi je prav na hitro sklenil velike posle. Uspešna doba se je začela. Kitajci že obvladajo nikaragovsko gospodarstvo. Gradijo pristanišča, železniške proge, energetika je že v njihovih rokah, tudi stanovanja gradijo, v deželi z izjemnimi količinami vode rešujejo vodne projekte.

Pri osemdesetih letih hoče Ortega svoj vek še podaljšati. Volitve, napovedane za letos novembra, je že z zakonom preložil na prihodnje leto.