Prijava
Dark Theme
Hormuška ožina je seveda najpomembnejša, od nje je ta čas odvisna prihodnost sveta. Vsaj kratkoročno, morda se zgodi tudi še kaj hujšega. Navadni smrtniki posledice štejemo v ceni goriva na bencinskih črpalkah, organizatorji svetovnega turizma izračunavajo, kdaj jim bo zmanjkalo kerozina, veliki kapital pa izračunava, koliko dobičkov mu bo prinesla vsa ta zmeda, ki grozi s svetovnim spopadom.
Karibi so odšli v pozabo. Odkar je severnim Američanom uspelo odpeljati venezuelskega samodržca Nicolasa Madura v svoje ječe, nikomur ni več mar, koliko ladij in čolnov z mamili vozi z venezuelske obale na jug ZDA. Tudi prej ni bilo nikomur mar, ali hitri veliki čolni vozijo kokain ali kaj drugega, navsezadnje je bilo za gledalce zanimivo videti samo posnetke gliserjev, ki so se potapljali, najprej pa goreli. Nikogar ni bilo, ki bi lahko po dogodku pričal o tem, kaj so vozili, koliko ljudi je bilo ubitih. Navsezadnje so bili na teh plovilih kriminalci, ki so služili na račun davkoplačevalcev v ZDA, ti na vsem svetu porabijo največ kokaina, fentanila in drugih mamil. Nenasitni so, med vsemi na svetu najbolj spodbujajo proizvodnjo in prodajo drog.
Bili so imenitni posnetki, ameriške televizije so jih ponujale svetu od lanske jeseni do tistega tretjega dne v letošnjem letu, ko so ameriški helikopterji napadli Caracas in odpeljali Madura, vmes pa mimogrede pobili njegove kubanske čuvaje.
Ko so ugrabili Madura in prevzeli oblast v Caracasu (že prej so bili očitno dogovorjeni z Madurovo podpredsednico Delcy Rodriguez, da bo uvedla red in skladno s Trumpom vodila državo, ki sta jo po svoje preuredila in po svoje tudi zasužnjila Hugo Chavez in njegov oproda Nicolas Maduro), so severni Američani lahko odpeljali letalonosilko Reagan v Sredozemlje in jo uporabili za napad na Iran.
Tisti mediji na zahodni polobli, ki pozorneje spremljajo dogajanje v Karibih, so šele po nekaj mesecih, ko jih je zanimalo, kdaj bo Donald Trump udaril po Kubi, ne pa, kaj se dogaja s prevozniki mamil, vendarle pokukali v zakulisje karibskega dogajanja. Ugotovili so, da se je marsikaj spremenilo. Poti preprodajalcev mamil so se marsikje spremenile, bolj zapletene so, prilagojene novim časom. Količina mamil, ki prihajajo na južne obale ZDA, pa je še večja kot lani, ko je s tem služil še Maduro.
Manj mamil zdaj prihaja neposredno iz Venezuele, ki sama sploh ne prideluje kokaina in tudi ne proizvaja fentanila iz kitajskih sestavin, ampak je služila vedno samo kot most za velike pridelovalce iz Kolumbije in Peruja. Venezuela zasluži manj, omastili pa so se spretni prevozniki iz Gvajane, Surinama in tudi Brazilije, izjemno veliko zdaj menda služijo tudi v Kostariki, ki velja za najbolj urejeno, bogato in na severu Amerike spoštovano državo, ki ji poleg vsega vlada Trumpu simpatična skrajno desničarska vlada.
Namesto venezuelske obale kot nakladališča mamil služijo Trinidad in Tobago, Dominikanska republika in še nekatere otoške karibske države. In namesto velikih hitrih gliserjev, kakor je bilo v Venezueli, zdaj preprodajalcem pridejo prav manjša plovila. Izumili so nekakšne čudne na pol podmornice, ki se menda potopijo ravno toliko, da lahko prepeljejo tovor do primernejših plovil. Predvsem pa so spet odkrili prednost letalskih prevozov. Nekoč, pred pol stoletja, je največ mamil v ZDA prišlo z majhnimi letali, ki so jih bila polna majhna letališča na severu Mehike. Rekli so, da jih uporabljajo veliki kmetje za trošenje umetnih gnojil, pa za pršenje sredstev proti mrčesu, v resnici so največ služila za prevoz mamil, samo čez mejo so poletela in odložila tovor.
Zdaj ugotavljajo, da čez Gvajano vsak dan leti velikansko število neregistriranih majhnih letal, podobno je v Surinamu in na obmejnem področju Brazilije. Ameriškim proizvajalcem majhnih letal posel cveti, trgovcem z mamili pa tudi. Na jugu Združenih držav Amerike se menda še nikoli ni pojavljalo toliko mamil kot prav zdaj, ponudba je velika in pisana, potrošniki pa zadovoljni.
Da ne bi bilo dolgčas, so se Američani s severa lotili tudi Mehike. V svojih zaporih pričakujejo guvernerja mehiške zvezne države Sinaloa, kjer je proizvodnja mamil največja. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum obljublja, da ne bo ščitila nikogar, kar pomeni, da bi se tudi ona rada znebila guvernerja.
