POMISLEKI: Trump v Romuniji vendarle ni zmagal

Romunija in njej podobne države se redko prebijejo na prve strani časnikov. Komaj kdaj pravzaprav. Kadar se zgodi kakšen prevrat, kadar razveljavijo kakšne volitve ali pa, ko objavijo novice o korupciji, ki je prav v Romuniji daleč največja na evropski celini.

Za trenutek se je Romunija vendarle prebila v ospredje v začetku tega tedna, ko so volilni izidi po drugem krogu predsedniških volitev pokazali, da Romuni vendarle niso čisto do konca taki, za kakršne veljajo, morda po pravici, morda po krivici.

Spomnimo se, Romunija je zmeraj v zgodovini igrala vsaj svojstveno, če že ne malo čudno vlogo. Vedno je bila nekako na drugi strani zgodovine. V drugi vojni skupaj s sosedama Bolgarijo in Madžarsko na Hitlerjevi, potem skupaj z Bolgarijo in Madžarsko na Stalinovi, pod ruskim škornjem. Naposled se je prav Romunija najbolj kruto maščevala svojemu tudi krutemu diktatorju, ko je padel berlinski zid. Nicolae Ceaușescu je sicer veljal za najmanj zvestega moskovski centrali med vsemi lakaji, potem pa so ugotovili, da se je s svojim narodom poigraval skrajno grobo, celo izstradati je bil pripravljen Romune, da bi se rešil peze dolgov.

Tudi v novih evropskih razmerah so bili zapleti z Bukarešto vedno na dnevnem redu, pa se je Evropa skupaj z zvezo Nato vendarle zelo trudila, da bi Bukarešta ostala pod bruseljsko streho. Vrsto so preskočili Romuni za v Nato in za v Evropsko unijo, sprejeli so jo, ko niti približno še ni bila pripravljena. Celo Schengen je zanje veljal veliko prekmalu, tisoči in milijoni Romunov so se raztepli po svetu, ko so jim odprli meje. Okrog Rima in še nekaterih mest na zahodu so zrasla barakarska ali šotorska naselja, cela mesta. Če si imel golfa, se ti je slabo pisalo, v nekaj minutah je bil razstavljen v dele in že na poti v Romunijo.

Tudi zadnja leta Romunom ni šlo ravno dobro, nenehno se otepajo s korupcijo, s politiki, ki vsak posebej zelo svojstveno razumejo demokracijo. Nazadnje se jim je zapletlo lani, ko so razveljavili volitve. Skrajnega desničarja Călina Georgescuja so črtali kljub zmagi v prvem krogu, ustavno sodišče mu je odvzelo zmago in prepovedalo vrnitev na volitve. Očitali so mu, da je bil financiran iz tujine, Rusi naj bi vodili njegovo kampanjo in jo tudi plačevali. Če bi zmagal Georgescu, bi v Romuniji zmagal Putin, so vzklikali nasprotniki.

Letos so vajo v demokraciji ponovili, v prvem krogu je zmagal Georgescujev učenec, skrajni desničar George Simion, zvesti oboževalec ameriškega predsednika Trumpa. Zdelo se je že, da se bo Bukarešta oddaljila od Evrope in pakta Nato, napovedal je tudi konec pomoči vzhodni sosedi Ukrajini. V Kijevu so mu lani za tri leta prepovedali vstop v Ukrajino.

Kot po čudežu pa se je zadnjo nedeljo zgodilo, da je na volišča v Romuniji prišlo rekordnih 65 odstotkov volivcev. Vse skupaj so obrnili na glavo, prav udeležba je storila, da jo je Simion dobil po grbi, zmagal pa je 55-letni Nicușor Dan, priljubljeni župan Bukarešte, matematik po poklicu, študiral je v Parizu na Sorboni, v mladosti je zmagoval na matematičnih olimpijadah. Med sklepnim volilnim naskokom pred drugim krogom so Danovi privrženci korakali po ulicah in vpili, da Romunija ni ruska.

Nicușor Dan je premešal štrene marsikomu na svetovni sceni, najprej od Simiona nadvse oboževanemu Donaldu Trumpu, pravijo pa, da tudi domnevni Simionovi "politični botri" Giorgii Meloni. Romunija z Nicușorjem Danom pač ostaja evropska. Novi predsednik, ki je dobil 53,6 odstotka glasov, je politično kariero začel pred desetletjem, ko je ustanovil svojo stranko, za začetek jo je imenoval Unija za rešitev Bukarešte, ko je ugotovil, da mu gre dobro, je desnosredinsko formacijo prekrstil v Unijo za rešitev Romunije.

Dobro za Romunijo je, da je poraženi George Simion izide volitev priznal, svojemu tekmecu je celo čestital. Bali so se namreč, da bo po zgledu svojega velikega idola Trumpa oporekal rezultatom in terjal zmago zase. To bi utegnilo zelo zaplesti razmere, bali so se celo nemirov in nasilja. Že pred drugim krogom volitev je Simion obljubil položaj predsednika vlade odrinjenemu Georgescuju, to pa bi državo lahko peljalo v številne skrajnosti. V Romuniji po ustavi predsednik države imenuje predsednika vlade, odloča se po svoji volji, parlament na to ne more vplivati.