POMISLEKI: Trumpov duh koraka po Latinski Ameriki

Dogaja se, kar sem zapisal v naslovu. Po Latinski Ameriki koraka duh vsemogočnega Donalda Trumpa, ki je na novo postavil in po svoje priredil Monroejevo doktrino, zdaj ji pravijo kar Donroejeva. Tisti politiki (ali pa fičfiriči), ki bi radi vladali, znajo pa se hitro učiti, se razmeroma zlahka pririnejo do oblasti. Zadnji s seznama uspešnežev na hitro roko se piše Abelardo de la Espriella. V nedeljo je zmagal na predsedniških volitvah v Kolumbiji.

Doslej ni bil politik, uspešno je delal kot odvetnik najbolj odmevnih klientov, živel je pretežno v Miamiju, kjer ima rezidence večji del latinskoameriških elit, ima tudi ameriško državljanstvo. Njegova zmaga je minimalna, manj kot en odstotek je dobil od nasprotnika, pa je falanga skrajne desnice močnejša še za eno ime, še za eno državo. Ne katerokoli, Kolumbija je velika, vplivna, močna, ena največjih proizvajalk kokaina je na svetu, to pa prinaša veliko denarja na vseh straneh. Navsezadnje od tega živijo tudi skoraj vse gverilske organizacije, v Kolumbiji od nekdaj bolj kokainske kot ideološke.

Abelardo de la Espriella je star 47 let, z ženo in štirimi otroki je največ časa preživel v Miamiju, kar pa ni nič nenavadnega ali pregrešnega, že dolga desetletja se v navidezni raj na jugu ZDA zatekajo bogataši in politiki iz večine držav juga, bogataši in uspešneži od Venezuele do Argentine in Čila tja nosijo svoje milijone, tam tudi poslujejo.

Zmagovalec kolumbijskih predsedniških volitev si je milijone dolarjev nabral od zagovarjanja kriminalcev in politikov, prevzemal je najbolj odmevne primere, velikokrat mu je uspelo. To je še povečalo njegove podjetniške uspehe, prodaja to in ono, škotski viski in italijanske kravate, menda ob vsakem poslu zelo dobro zasluži.

Ko se je naposled odločil prestopiti v politiko, je znal prisluhniti frazam, ki so jih prodajali drugi uspešni fantje. V kampanji je znal grmeti z obljubami, izrekel je, kar je v mislih marsikaterega Kolumbijca, ki bi rad živel v miru, pa mu tega ni zagotovila še nobena vlada. Železno roko je obljubil v boju proti kriminalu, ilegalnim poslom, mamilom in korupciji. To so obljubljali tudi že vsi prejšnji predsedniki, pa nihče doslej ni zmogel izpolniti obljub.

Pred drugim krogom volitev je še bolj kot prej poudarjal varnost, javni red in gospodarsko liberalizacijo, še posebej pa močnejše vezi z Združenimi državami Amerike in Izraelom, pa tudi nižje davke. Dodal je še čarobno paličico. Napovedal je odločno preusmeritev v iskanje nafte in prehod na nivo bogate naftne države. Svojemu kolumbijskemu somišljeniku je podporo prispeval tudi ameriški predsednik Trump. De la Espriella ga razglaša za svojega idola.

Na kolumbijski sceni je kot poraženec izpadel dosedanji predsednik Gustavo Petro, nekdanji mestni gverilec, ki je uvedel celo vrsto reform, na levi sredini so prepričani, da so s tem pomembno premaknili kolumbijski voz naprej. Petru je jasno, da Espriella ne bo mogel vladati sam, sikati bo moral podpornike, saj nima svojih poslancev. Samo štiri parlamentarce ima gibanje, ki se mu je nekako priključil ob volitvah, vendar poslanci v Latinski Ameriki v teh časih niso nujen pogoj za vladanje. Tudi Argentinec Javier Milei je bil brez podpore in političnega znanja, pa mu je Trump hitro prispeval dvajset milijard dolarjev za lažje otepanje s težavami. Politika, ki bi rad postal bogat in vpliven, to ni tako težko doseči. Tudi Milei se je znašel, pa čeprav sploh ni imel opazne podpore med poslanci in senatorji.

Falanga na skrajni desnici v Latinski Ameriki torej koraka novim zmagam naproti. Nekateri analitiki ugotavljajo, da sta zunaj pokrova radikalne desnice ostali samo še dve veliki državi, Mehika in Brazilija. Pa se v Braziliji tudi še lahko veliko spremeni po naslednjih, že kar bližnjih volitvah. Skrajni desničar, zdaj zaprti Jair Bolsonaro je za kandidata svojih barv postavil svojega sina, sedanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva pa je vsak dan bolj star.

V Latinski Ameriki nihalo zaniha enkrat na levo in drugič na desno. Zdaj je po številnih porazih levice na vrsti desnica. Milei v Argentini, Kast v Čilu, Noboa v Ekvadorju, Bukele v Salvadorju, pa Espriella v Kolumbiji so jedro skrajne desnice, prav kmalu se jim utegne pridružiti še Keiko Fujimori v Peruju. Vsak trenutek jim stoji ob strani Marco Rubio, Kubanec iz Miamija, Trumpov zunanji minister.