REFERENDUM: Pranger, na katerega se je vlada sama privezala

Čeprav se je vlada Giorgie Meloni na vse pretege trudila, da ustavni referendum o preustroju pravosodja zanjo ne bi postal pranger, na katerega se je sama privezala, je včerajšnji izid nemogoče brati »nepolitično«. Prvič zato, ker je to prva med večjimi reformami te vlade, ki je prišla tako daleč. Preostali dve - premierat in diferencirana avtonomija - zaenkrat ostajata neuresničeni.

Volivke in volivci smo bili poklicani k odločanju o zapleteni temi, zaradi česar je zelo razširjeno mnenje, da bi o takih zadevah ne smeli odločati »navadni« ljudje. Ampak - kdo pa naj odloča o spreminjanju ustave, če ne ljudje? In to po možnosti v čim večjem številu? Italijanska ustava je toge narave, če jo želi kdo spremeniti, za to potrebuje ustavno (dvotretjinsko) večino. Če te ni, beseda pripade ljudstvu, pa naj bo vprašanje še tako zapleteno.

Nemogoče je bilo pričakovati, da si bo, kdor ni ustavnopravni strokovnjak, oblikoval mnenje o ustroju pravosodja sam, zgolj z branjem besedila reforme, v povezavi s katero je bilo treba - če bi bila na referendumu sprejeta - marsikateri detajl šele doreči, kar je vse prej kot irelevantno. Tudi zato je bilo neizbežno, da se bodo ljudje »naslonili« na stališča strank, sindikatov, gibanj, odborov ali konec koncev posameznikov, ki se jim zdijo zaupanja vredni. S tem ni nič narobe. Kot tudi ni narobe, če je nekdo prekrižal »ne«, ker tej vladi ne zaupa, ali pač »da«, ker meni, da dela dobro. Politika deluje tudi tako.

Še en argument proti puhlicam o »nepolitičnosti«: nobena uredba, zakon ali reforma ne nastane v praznini. Ta reforma je bila spisana v najbolj desni vladi v italijanski povojni zgodovini. Skozi parlamentarni proces je prišla nespremenjena, ne zato, ker bi bila perfektna. Dobro je, da je včeraj in v nedeljo večina temu rekla »ne«.

Novinar Alessandro Sallusti, dežurni komentator, ko je treba zagovarjati vladno desnico, je včeraj komentiral, da je »vedno lažje biti proti«. To v prvi vrsti dobro ve Giorgia Meloni, ki je ravno na tak način stranko Bratje Italije pripeljala s 4 na 25 % oz. do zmage na volitvah z dobrimi 12 milijoni glasov. Zdaj je na referendumu kakih 14,5 milijona glasov reklo »ne«. To je tudi političen znak.