VOLITVE V ZDA: Le še dva v igri proti Donaldu

Volilni supertorek je poenostavil tekmo za nominacijo predsedniškega kandidata demokratov, ki se bo v začetku novembra zoperstavil Donaldu Trumpu. V igri sta le še dva: nekdanji Obamov podpredsednik in izbranec vodstva stranke Joe Biden ter neodvisni, socialistično usmerjeni senator Bernie Sanders.

Primarne volitve v 14 zveznih državah za izvolitev tretjine vseh delegatov, ki bodo pred poletjem izbrali predsedniškega kandidata, so odpihnile vso konkurenco. Dva kandidata, Pete Buttigieg in senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar, sta se sama izločila tik pred torkom. Klonila sta pritisku demokratskega establišmenta, naj svoje sredinske glasove prepustita Bidnu, ki je na volitvah v prvih štirih zveznih državah v februarju močno zaostajal.

Tako je Biden občutno poskočil v konsenzu med volivci stranke. Prepričljivo je zmagal v desno usmerjenih južnih zveznih državah, kjer so ga podprli zlasti afroameriški demokrati. Sandersa, ki so mu ankete obetale vodstvo v 12 od 14 držav, je prehitel v desetih. Igre pa ostajajo odprte, saj je Sanders močno zmagal v Kaliforniji in drugih zahodnih državah, kar mu je navrglo čedno število delegatov, s katerimi bo še dihal Bidnu za vrat. Iz tekme je dejansko izpadla tudi senatorka Elizabeth Warren. Sanders upa, da bo nazadnje dobil tudi njenih doslej približno 60 delegatov.

Hudo razočaranje pa je doživel newyorški milijarder Mike Bloomberg, ki se je v torek prvič vključil v volilno tekmo, vanjo vložil pol milijarde dolarjev osebnega premoženja, a kljub temu iz nje takoj izpadel. Že včeraj je napovedal umik in podporo Bidnu.

Med demokrati pa ostaja osnovna dilema odprta. Je za spopad s Trumpom primernejši zmerno desni Biden, ki naj bi lovil republikanske glasove, ali je lahko uspešnejši Sanders, ki navdušuje mlade in levičarje izven tradicionalnega dometa demokratov? Vodstvo stranke se je že odločilo za prvega, člani se večinoma tudi, vprašanje pa je, ali se bodo volivci. Analitiki, ki so pred štirimi leti navijali za Hillary Clinton in ji napovedovali gladko zmago, trdijo, da se bodo. Kdor prisega na Sandersa z druge strani, svari, da mnogi mladi in levica ne bodo šli volit za Bidna, ki je v njihovih očeh le druga plat iste sistemske medalje, na drugi strani katere je vkovana Trumpova grimasa.

Morda pa razplet niti ne bo odvisen od demokratov, ampak od drugih okoliščin. Trump je do zdaj surfal na valu navdušenja zaradi najdaljšega borznega ciklusa rasti, ki se je takoj po finančnem zlomu v letih 2007-2008 začel že z Obamo. Gospodarski preobrat bi Trumpa lahko spodnesel. Preplah zaradi koronavirusa že pritiska na ventil borznega balona. Centralna banka FED je za silo zakrpala luknjico z obližem na vrat na nos znižane obrestne mere, kar pa na dolgi rok ne bo dovolj. Še posebno ne, če bi virus huje ogrozil velesilo, kjer se vsa politika z izjemo Sandersa odreka uvedbi univerzalne javne zdravstvene oskrbe in kjer milijoni ljudi nimajo 3000 dolarjev, da bi si plačali tampon za preverjanje okužbe.

»That’s life,« tako je pač, je na to pripomnil Trump in koordinacijo boja proti virusu poveril podpredsedniku Mikeu Penceu. Ta kot prvo ni poklical k sebi virologov, temveč je v svoji pisarni organiziral kolektivno molitveno srečanje, da bi Vsemogočni obvaroval ZDA pred virusom. Bog pomagaj prvi svetovni velesili in vsem nam, njenim podložnikom!