Morebitni tretji mandat za predsednika Furlanije Julijske krajine se prepleta s slovenskim vprašanjem. Zadevi sta vsebinsko in politično sicer zelo različni, obe pa sodita v nov deželni volilni zakon, ki ga bo deželni svet morda pričel obravnavati v prihodnjih mesecih. Deželne volitve so vsekakor leta 2028, to se pravi še zelo daleč.
Volilni zakon iz leta 2007 (Illyjeva deželna vlada) določa, da strankam slovenske manjšine, če se povežejo z večjo stranko, zadostuje odstotek glasov za izvolitev deželnega svetnika. Ta določba je doslej prišla še kako prav Slovenski skupnosti, ki je z njeno pomočjo izvolila Igorja Gabrovca (trikrat zaporedoma) in leta 2023 Marka Pisanija.
Pisani je glede morebitnega novega volilnega zakona zelo previden. Zdi se mu prezgodaj, da bi karkoli napovedoval, »komentirati pa ne morem nič, ker ni kaj komentirati, vsaj dokler ne bo vladajoča desnosredinska koalicija razkrila svojih namer,« meni deželni svetnik.
Po zadnjih volitvah so se pojavile govorice (sicer nikoli javno izrečene), da bi lahko deželni svetnik Demokratske stranke Roberto Cosolini pred iztekom mandata odstopil in s tem v deželnem svetu prepustil mesto Valentini Repini. Načelnica strankine deželne slovenske komponente je prva neizvoljena na tržaški listi DS listi za Cosolinijem in Francescom Russom. Cosolini teh govoric ne želi komentirati, pač pa je povedal, da se ne namerava več potegovati za deželnega svetnika.