Zakaj brati od malih nog do zrelih let

Branje pozitivno vpliva na človekove možgane. Pri vseh starostih spodbuja kognitivne sposobnosti, pri otrocih stimulira ustvarjalnost, starejše pa ščiti pred demenco. Prav vsak ima do branja svoj osebni pogled, ki ga vodi v izbiro romana, eseja, poezij, revije, dnevnika ali drugega besedila. Kaj za vsakega pomeni branje, so včeraj zaupali obiskovalke in obiskovalci tržaške Narodne in študijske knjižnice na srečanju ob nacionalnem dnevu branja, ki ga je letos na 5. marec razglasila vlada Republike Slovenije z motom Branje je veselje.

Vsaka ima svojo zgodbo

Tržaške knjižničarke so nacionalni dan branja združile z uvodom v letošnjo bralno akcijo Primorci beremo. V zaključen krog so povabile bralke in bralce, redne obiskovalce, ki so s sabo prinesli knjigo in iz nje prebrali krajši odlomek. Zaupali so razloge svoje izbire in v sproščenem vzdušju poklepetali o vsebini čtiva. Bralka Marta je tako ponudila v poslušanje odlomek iz romana Ivanke Hergold Nož in jabolko, »ki opisuje en dan v življenju profesorice v Trstu. Brala sem ga v osemdesetih letih,« je zaupala.

Ob njej je Nina v rokah stiskala Kosmačev roman Balada o trobenti in oblaku. »Prvič sem ga prebrala lani, ko sem se pripravljala na ogled predstave v Slovenskem stalnem gledališču,« je povedala in v pokušino ponudila prvo poglavje. Pozornost na dvojezičnem srečanju se je nato kmalu premaknila na osebni odnos do branja, ki se v teku življenja spreminja.

V naravi do koncentracije

Na prvostopenjski srednji šoli sv. Cirila in Metoda na Katinari, ki deluje v okviru Večstopenjske šole Vladimirja Bartola, so ob svežem zraku tretjo učno uro posvetili branju. »Namen posebne ure na prostem je promocija bralne pismenosti v sproščenem, naravnem okolju,« so povedali na šoli, »branje v naravi izbranega čtiva nudi drugačno izkušnjo, saj sproščeno okolje spodbuja koncentracijo in globlje podoživljanje prebranih vsebin.«

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnenviku